Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb (ZŽNPO) |...

5391. Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb (ZŽNPO)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (ZŽNPO)

Razglašam zakon o žičniških napravah za prevoz oseb (ZŽNPO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. novembra 2003.

001-22-107/03

Ljubljana, dne 9. decembra 2003.

Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r.

Z A K O N
O ŽIČNIŠKIH NAPRAVAH ZA PREVOZ OSEB (ZŽNPO)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon določa zahteve glede varnosti konstrukcije žičniških naprav, pogoje za graditev žičniških naprav, zahteve glede načina in varnosti obratovanja žičniških naprav, pogoje javnega prevoza oseb po žičniških napravah in gospodarske javne službe tega prevoza ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.

(2)

Ta zakon določa tudi pristojni nadzorni organ za izvajanje 16. do 29. člena Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 30), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in Uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L št. 169 z dne 25. 6. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 765/2008/ES) v zvezi z nadzorom trga za podsisteme in varnostne elemente za žičniške naprave po tem zakonu.

2. člen

(javni interes za graditev žičniških naprav)

Graditev žičniških naprav je zaradi njihovega pomena za pospeševanje razvoja turizma in rekreativnih dejavnosti, za gospodarski in splošni družbeni razvoj manj razvitih in demografsko ogroženih območjih in zaradi smotrne ter okolju prijazne rabe prostora za postavitev žičniške naprave, v javnem interesu.

3. člen

(uporaba zakona)

(1)

Določbe tega zakona se uporabljajo za žičniške naprave, ki so namenjene za prevoz oseb, ne glede na to, ali gre za napravo, ki je namenjena prevozu nedoločenega kroga oseb (javni prevoz) ali pa je namenjena določeni skupini uporabnikov.

(2)

Ta zakon se uporablja tudi za podsisteme in varnostne elemente, navedene v prilogi I Uredbe (EU) 2016/424 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o žičniških napravah in razveljavitvi Direktive 2000/9/ES (UL L št. 81 z dne 31. 3. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/424/EU), ki se uporabljajo v žičniških napravah po tem zakonu.

-

če je tak prevoz nujno potreben zaradi delovnega procesa (npr. zaradi vzdrževanja in podobno);

-

če gre za prevoz v zvezi z nalogami zaščite in reševanja;

-

v drugih nujnih in izjemnih primerih.

(3)

Ta zakon se ne uporablja za dvigala in žičniške naprave, navedene v drugem odstavku 2. člena Uredbe 2016/424/EU.

4. člen

(vrste in podsistemi žičniških naprav)

(1)

Žičniške naprave za prevoz oseb se glede na tehnološke značilnosti delijo na:

1.

vzpenjače;

2.

žičnice:

a)

nihalne žičnice,

b)

krožne žičnice:

-

krožne žičnice, kjer so vozila obratovalno ločljivo pritrjena na vrv,

-

krožne žičnice, kjer so vozila obratovalno neločljivo pritrjena na vrv,

c)

žičnice, ki pozimi delujejo kot vlečnice;

3.

vlečnice:

a)

stalne vlečnice (ki so fiksno postavljene na neki lokaciji),

b)

začasno postavljene (montažne vlečnice z nizko vodeno vrvjo).

(2)

Žičniške naprave so glede na obratovalno tehnične in vzdrževalno tehnične zahteve sestavljene iz naslednjih podsistemov:

1.

vrvi in vrvnih zvez;

2.

pogonov in zavor;

3.

strojne opreme:

a)

napenjalne naprave,

b)

pogonska postaja,

c)

oprema proge;

4.

vozil, ki so sestavljena iz:

a)

kabin, sedežev ali vlečnih naprav,

b)

nosilnih sklopov,

c)

pogonskih naprav,

d)

prižemk;

5.

elektrotehničnih naprav:

a)

krmilne, kontrolne in varnostne naprave,

b)

komunikacijska in informacijska oprema,

c)

oprema za zaščito pred strelo;

6.

reševalne opreme:

a)

fiksna reševalna oprema,

b)

prenosna reševalna oprema.

5. člen

(evidence)

(1)

Ministrstvo, pristojno za promet vodi evidenco žičniških naprav in vseh, s tem zakonom določenih subjektov, ki vplivajo na varnost obratovanja žičniških naprav. V evidenci se vodijo podatki, določeni s tem zakonom.

(2)

V evidenci žičniških naprav se vodijo naslednji podatki:

-

podatki o tehničnih in tehnoloških lastnostih žičniških naprav,

-

podatki o prometu, kontrolah in izrednih dogodkih na žičniških napravah,

-

podatki o obratovalnih dovoljenjih in upravljavcih žičniških naprav.

(3)

Natančno vsebino podatkov iz prejšnjega odstavka in način ter dinamiko njihovega posredovanja predpiše ministrica ali minister, pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu: minister).

(4)

V evidenci subjektov, ki vplivajo na varnost žičniških naprav se vodijo naslednji podatki:

-

podatki o pooblastilih vodij obratovanja (ime in priimek, EMŠO, stalno bivališče, datum opravljenega izpita),

-

podatki o pooblaščenih izobraževalnih organizacijah,

-

podatki o organih za zagotavljanje skladnosti,

-

podatki o pooblastilih izvajalcev strokovno tehničnih pregledov,

-

podatki o koncesijah za izvajanje javnega prevoza po žičniških napravah.

(5)

Podatki iz drugega in četrtega odstavka tega člena se vodijo ves čas, ko je posamezna žičniška naprava vpisana v evidenco žičniških naprav. V obliki arhiva se podatki hranijo še pet let od dne, ko je bila žičniška naprava odstranjena.

(6)

Podatki iz drugega in četrtega odstavka tega člena, razen osebnih podatkov, se lahko posredujejo drugim organom, če to zahtevajo in je njihova zahteva povezana izključno z dejavnostjo, s katero se ukvarjajo subjekti, katerih podatki se vodijo v evidencah iz tega člena.

6. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo enako kot izrazi, uporabljeni v Uredbi 2016/424/EU.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

Žičniška naprava je naprava za prevoz oseb v vozilih oziroma za vlečenje z vlečnimi napravami, ki jih nosi oziroma vleče ena ali več vrvi in ni dvigalo (lift) ali poševno dvigalo. Kolikor ni izrecno v tem zakonu drugače določno, pomeni izraz žičniška naprava žičniško napravo za prevoz oseb.

2.

Sklop žičniške naprave je bodisi sestavni del, skupina sestavnih delov, delni sistem ali kompletni sistem žičniške naprave. Sklopi so praviloma strojniški sklopi, lahko pa pripadajo področjem gradbeništva, elektrotehnike, pnevmatske ali hidravlične opreme oziroma avtomatizaciji in krmiljenju.

1.

varnostni sklop pomeni enako kot izraz »varnostni element« iz 4. točke 3. člena Uredbe 2016/424/EU;

2.

žičnica pomeni enako kot izraz »kabinska žičnica« iz 7. točke 3. člena Uredbe 2016/424/EU. Pojem žičnice je neodvisen od načina premikanja vrvi, funkcije vrvi, načina priključevanja vozil na vrv in vrste vozil;

5.

Nihalna žičnica je žičnica, pri kateri vozila vozijo med postajami na nihalni način; nihalne žičnice so navadno opremljene z dvema zaprtima voziloma ali dvema skupinama vozil, ki so trajno pritrjene na vlečno oziroma transportno vrv.

6.

Krožna žičnica je žičnica, pri kateri se vozila premikajo vedno v isti smeri; pritrditev vozil na vrv je lahko izvedena s fiksno ali vklopljivo prižemko.

7.

Vzpenjača je žičniška naprava, pri kateri se vozila vlečejo s pomočjo ene ali več vrvi po vozišču na tleh ali trdni konstrukciji; praviloma se vozila premikajo na kolesih različnih izvedb, ki so prilagojena vozišču.

8.

Vlečnica je žičniška naprava, ki vleče osebe na smučeh ali drugi primerni opremi s pomočjo vlečne naprave po vlečni poti; pritrditev vlačila na vrv je lahko s fiksno ali vklopljivo prižemko.

3.

obratovanje je tehnološki proces, v katerem se izvaja prevoz oseb z žičniškimi napravami po tem zakonu;

4.

upravljavka ali upravljavec (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za obratovanje žičniških naprav;

5.

pritrditev na vrv je element vozila ali vlačila za neposredno pritrditev na vrvno zanko; povezava je lahko fiksna ali vklopljiva.

II. VARNOST KONSTRUKCIJE ŽIČNIŠKIH NAPRAV

7. člen

(varovalni pas žičniških naprav)

Varovalni pas žičniške naprave obsega prostor pod žičniško napravo in pas na obeh straneh tega prostora, v katerem je zaradi delovanja žičniške naprave ogrožena varnost ljudi in premoženja. Širina in višina varovalnega pasu se določi glede na tehnične lastnosti naprave in druge vplivne okoliščine v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ali v navodilu za obratovanje skladno s predpisom ministra.

8. člen

(potek proge)

(1)

Potek proge žičniške naprave je potrebno izbrati tako, da je ugoden za obratovanje in zagotavlja varnost žičniške naprave.

(2)

Izogibati se je potrebno področij, ki so izpostavljena snežnim plazovom, padajočemu kamenju, zemeljskim plazovom, močnemu vetru, žledu in nevarnosti požarov.

9. člen

(varnostna analiza in varnostno poročilo)

(1)

Oseba, ki želi graditi žičniško napravo (v nadaljnjem besedilu: investitor), za vsako načrtovano žičniško napravo zagotovi varnostno analizo, ki je izdelana v skladu z 8. členom Uredbe 2016/424/EU.

(2)

Upravljavec žičniške naprave zagotovi varnostno analizo za vsako predelavo, rekonstrukcijo ali drugo spremembo podsistemov ali varnostnih elementov, zaradi katere se spremenijo njihove pomembne značilnosti.

(3)

Varnostna analiza je izdelana v slovenskem jeziku ali v enem od drugih uradnih jezikov Evropske unije, ki mu je priložen prevod v slovenskem jeziku, ter podpisana s strani proizvajalca podsistema ali varnostnega elementa oziroma osebe, ki je izvedla predelavo ali rekonstrukcijo podsistema ali varnostnega elementa.

-

zaznajo okvare, napake ali izpad delovanja in samodejno zagotovijo, da žičniške naprave ostanejo v stanju, ki zagotavlja varnost bodisi v načinu zasilnega obratovanja bodisi v stanju mirovanja ob prekinitvi obratovanja ter da so redundantne (varnostno funkcijo za določen sklop zagotavlja več varnostnih naprav) in pod nadzorom ali

-

so take, da je verjetnost izpada delovanja predvidljiva in da glede varnosti delovanja dosegajo kriterije za varnostne naprave iz prve alinee tega odstavka.

(4)

Rezultate varnostnih analiz se povzame v varnostnem poročilu, v katerem se navede načrtovane ukrepe za odpravljanje tveganj in položajev ogroženosti. Varnostno poročilo vsebuje tudi dokazila o izpolnjevanju bistvenih zahtev iz priloge II Uredbe 2016/424/EU.

(5)

Varnostne analize z varnostnim poročilom izdelujejo pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki projektirajo žičniške naprave, ter pravne osebe in podjetniki posamezniki iz 55. člena tega zakona.

10. člen

(zahteve za podsisteme in varnostne elemente)

(1)

Varnostni sklopi morajo izpolnjevati temeljne zahteve:

-

glede posameznih elementov infrastrukture žičniških naprav,

-

glede vrvi, pogonov in zavor ter mehanskih in električnih naprav,

-

glede vozil in vlečnih naprav,

-

glede opreme za uporabnike,

-

obratovalno-tehnične zahteve in

-

da je izvedena varnostna analiza.

(1)

Podsistemi in varnostni elementi za žičniške naprave se v Republiki Sloveniji lahko dajejo na trg ali vgrajujejo v žičniške naprave ter se lahko začnejo uporabljati le, če izpolnjujejo zahteve iz Uredbe 2016/424/EU. V žičniške naprave morajo biti vgrajeni in vzdrževani morajo biti tako, da je zagotovljeno, da v skladu s predvideno uporabo ne pomenijo tveganja za zdravje ali varnost oseb ali za premoženje.

(2)

Če se spremenijo pomembne značilnosti podsistemov ali varnostnih elementov na obstoječih žičniških napravah, so takšne spremembe dovoljene le, če izpolnjujejo bistvene zahteve iz priloge II Uredbe 2016/424/EU in je opravljen strokovno tehnični pregled v skladu s tretjim odstavkom 56. člena tega zakona.

(3)

Obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo tudi za osebe, ki izdelujejo ali predelajo varnostne elemente za lastno uporabo.

10.a člen

(prestavitev žičniških naprav)

(1)

Ne glede na prvi odstavek 10. člena in prvi odstavek 33. člena tega zakona se podsistemi in varnostni elementi iz obstoječe žičniške naprave, ki se premesti na drugo lokacijo, lahko vgradijo v žičniško napravo na drugi lokaciji, če izpolnjujejo zahteve iz predpisov, ki so veljali za postavitev žičniške naprave na prvi lokaciji.

(2)

Premeščena žičniška naprava je lahko sestavljena iz podsistemov in varnostnih elementov največ ene žičniške naprave oziroma novih podsistemov in varnostnih elementov. Če se v napravo vgradijo novi podsistemi ali novi varnostni elementi, morajo izpolnjevati zahteve Uredbe 2016/424/EU.

11. člen

(skladnost varnostnih sklopov)

(1)

Varnostni sklopi žičniških naprav, razen varnostnih sklopov iz 15. člena tega zakona, se lahko dajo v promet in vgrajujejo v žičniške naprave ter uporabljajo v njih le, če so opremljeni z znakom skladnosti CE in jim je priložena izjava o skladnosti.

(2)

Izjava o skladnosti se izda, če je za varnostni sklop ugotovljena skladnost na način, določen s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanim predpisom ministra. Izjava o skladnosti varnostnega sklopa mora vsebovati naslednje podatke:

-

firma in sedež proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika, pri čemer mora pooblaščeni zastopnik navesti tudi firmo in sedež proizvajalca,

-

opis varnostnega sklopa (znamka, tip, ipd.),

-

podrobne podatke o uporabljenem postopku za pridobitev izjave o skladnosti, ki so opredeljeni v predpisu ministra,

-

vse ustrezne določbe, s katerimi mora biti sklop skladen in zlasti določbe v zvezi s pogoji za uporabo,

-

ime in naslov vseh organov za ugotavljanje skladnosti, ki so sodelovali v postopku pridobivanja izjave o skladnosti in datum certifikata o ocenjevanju s podrobnimi podatki o trajanju in pogojih veljavnosti tega certifikata, kadar je to potrebno,

-

napotilo na primerne usklajene standarde, kadar je to primerno,

-

podpis pooblaščene osebe proizvajalca ali njenega pooblaščenega zastopnika.

(3)

Izjava o skladnosti in spremljajoča tehnična dokumentacija mora biti datirana in podpisana. Sestavljena mora biti v slovenskem jeziku ali v enem od uradnih jezikov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti).

(4)

Preden se da določen varnostni sklop v promet v Republiki Sloveniji mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, ali tisti, ki daje varnostni sklop v promet:

-

predložiti varnostni sklop v postopek presoje skladnosti,

-

na varnostni sklop namestiti znak skladnosti CE in sestaviti izjavo o skladnosti.

(5)

Postopek ugotavljanja skladnosti varnostnega sklopa opravlja organ za ugotavljanje skladnosti na zahtevo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika ali tistega, ki daje varnostni sklop v promet.

(6)

Če za varnostni sklop veljajo tudi drugi predpisi, ki tudi predvidevajo nameščanje znaka skladnosti CE, znak pomeni, da se predvideva tudi skladnost varnostnega sklopa z določbami teh drugih predpisov.

(7)

Obveznosti iz tega člena veljajo tudi za osebe, ki izdelujejo varnostne sklope za lastno uporabo.

12. člen

(znak skladnosti CE)

(1)

Kolikor je varnostni sklop opremljen z znakom skladnosti CE, mora to biti na sklopu razločno vidno. Kolikor to ni mogoče, mora biti na varnostni sklop trdno pripeta etiketa.

(2)

Opremljanje varnostnih sklopov z dodatnimi oznakami, ki bi lahko privedle do zmede v zvezi z znakom skladnosti CE, je prepovedano. Druge oznake so lahko nameščene kolikor ne vplivajo na vidnost in čitljivost znaka skladnosti CE.

(3)

Obliko znaka CE predpiše minister.

13. člen

(podsistemi žičniških naprav)

Podsistemi žičniških naprav so lahko v prometu le, če pripomorejo k temu, da naprave, v katere so vgrajeni, izpolnjujejo zahteve iz predpisa ministra iz 19. člena tega zakona in če ob strokovni vgradnji, strokovnem vzdrževanju in med predvidenim obratovanjem zagotavljajo varnost obratovanja žičniških naprav in s tem varnost ljudi in premoženja.

14. člen

(skladnost podsistemov)

(1)

V promet se lahko dajejo, vgrajujejo ter uporabljajo v žičniških napravah le podsistemi, ki jim je priložena izjava o skladnosti in predpisana tehnična dokumentacija.

(2)

Izjavo o skladnosti podsistema mora sestaviti proizvajalka ali proizvajalec (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec) ali njegov pooblaščeni zastopnik, ki je ustanovljen v Skupnosti, ali kadar take osebe ni, vsaka fizična ali pravna oseba, ki da podsistem na trg.

(3)

Izjava o skladnosti se izda, če je za podsistem ugotovljena skladnost na način, kot ga predpiše minister. Izjava o skladnosti podsistema in spremljajoča tehnična dokumentacija morata vsebovati naslednje podatke:

-

firma in sedež pravne osebe oziroma ime in naslov osebe, ki je naročila ugotavljanje skladnosti,

-

opis podsistema,

-

ime in naslov organa za ugotavljanje skladnosti, ki je izvedel ocenjevanje,

-

vse ustrezne določbe, s katerimi mora biti podsistem usklajen, zlasti vsakršne omejitve ali pogoje za obratovanje,

-

izid ugotavljanja skladnosti, ki je izveden skladno s predpisom ministra o načinu ugotavljanja skladnosti podsistemov,

-

podatke o pooblaščeni osebi proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika ali kadar take osebe ni, podatke o fizični ali pravni osebi, ki da podsistem na trg.

(4)

Izjava in spremljajoča tehnična dokumentacija morata biti datirani in podpisani. Sestavljeni morata biti v slovenskem jeziku ali v enem od uradnih jezikov Skupnosti.

(5)

Postopek za ugotavljanje skladnosti podsistemov na zahtevo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika, ali tistega, ki daje podsistem v promet, opravlja organ za ugotavljanje skladnosti.

15. člen

(tehnične inovacije)

(1)

Varnostni sklopi ali podsistemi, ki so bili projektirani in vgrajeni v žičniško napravo ob uporabi inovativnega pristopa (tehnična inovacija), se lahko dajo v obratovanje na podlagi dovoljenja pristojnega ministra.

(2)

Minister izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka le, če varnostni sklopi ali podsistemi žičniške naprave, ki so bili konstruirani kot tehnične inovacije, dosegajo vsaj enako stopnjo varnosti, kot to zahtevajo veljavni predpisi za varnostne sklope in podsisteme žičniške naprave, kar mora biti ugotovljeno z varnostnim poročilom, izdelanim v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.

(3)

Dovoljenje izda minister za vsak primer vgradnje ali uporabe varnostnega sklopa oziroma podsistema iz prejšnjega odstavka in z njim določi pogoje, s katerimi se zagotovijo temeljne zahteve glede varnosti na predlog pooblaščene organizacije.

16. člen

(dokumentacija v zvezi s skladnostjo podsistemov in varnostnih elementov)

(1)

Varnostna analiza, varnostno poročilo in izjava EU o skladnosti so datirani in podpisani, spremljajoča tehnična dokumentacija, ki je priložena podsistemu in varnostnemu elementu, pa je datirana. Vsa dokumentacija je sestavljena v slovenskem jeziku ali v enem od drugih uradnih jezikov Evropske unije, ki mu je priložen prevod v slovenskem jeziku.

(2)

Z dokumentacijo iz prejšnjega odstavka razpolaga investitor oziroma upravljavec žičniške naprave in jo hrani še najmanj pet let po prenehanju uporabe podsistema ali varnostnega elementa. Kopija teh listin se hrani pri žičniški napravi.

17. člen

(organi za ugotavljanje skladnosti)

(1)

Organe za ugotavljanje skladnosti varnostnih sklopov in podsistemov žičniških naprav določi z odločbo minister, pristojen za promet, v skladu z zakonom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti in na njihovi podlagi izdanimi predpisi.

(2)

Organi za ugotavljanje skladnosti morajo izpolnjevati minimalne pogoje, ki jih določa ta zakon.

18. člen

(minimalni pogoji za organe za ugotavljanje skladnosti)

(1)

Pravnim osebam in samostojnim podjetnikom posameznikom se izda odločba o priglasitvi iz prejšnjega člena, če izpolnjujejo minimalne pogoje iz drugega do enajstega odstavka 26. člena Uredbe 2016/424/EU.

-

projektantka ali projektant, proizvajalec, dobaviteljica ali dobavitelj ali monterka ali monter varnostnih sklopov ali podsistemov, ki so predmet ugotavljanja skladnosti,

-

pooblaščeni zastopnik subjektov iz prejšnje alinee,

-

fizična ali pravna oseba, ki te varnostne sklope ali podsisteme daje na trg.

(2)

Organ za ugotavljanje skladnosti mora pogoje iz prejšnjega odstavka izpolnjevati trajno, ves čas veljavnosti odločbe o priglasitvi. Če se v postopku nadzora nad izpolnjevanjem pogojev ugotovi, da organ za ugotavljanje skladnosti ne izpolnjuje vseh pogojev, priglasitveni organ sprejme ustrezne ukrepe, ki so določeni v zakonu, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.

(3)

Organ za ugotavljanje skladnosti lahko začne opravljati naloge priglašenega organa po pridobitvi identifikacijske številke, ki mu jo dodeli Evropska komisija.

(4)

Organ za ugotavljanje skladnosti mora zagotoviti ustrezno usposobljeno osebje, ki mu omogoča ustrezno izvajanje administrativnih in tehničnih nalog, ki se nanašajo na postopke ugotavljanja skladnosti. Razpolagati mora tudi z opremo, ki mu omogoča izvajanje posebnih postopkov ugotavljanja skladnosti.

(5)

Osebje, ki je odgovorno za ugotavljanje skladnosti, mora imeti:

-

tehnično in strokovno usposobljenost,

-

zadostno znanje in izkušnje za izvajanje preizkusov,

-

sposobnost izdelave certifikatov, zapisnikov in poročil potrebnih za potrjevanje rezultatov preizkusov.

(6)

Zagotovljena mora biti nepristranskost osebja, ki je zadolženo za ugotavljanje skladnosti.

(7)

Organ za ugotavljanje skladnosti mora imeti zavarovano odgovornost za strokovno opravljeno delo, razen v primeru, da je odgovornost zavarovana s strani države na podlagi zakona ali če je država sama neposredno odgovorna za ugotavljanje skladnosti.

(8)

Osebje organa za ugotavljanje skladnosti zavezuje poklicna tajnost (razen do pristojnih organov države, kjer izvaja svoje dejavnosti) v zvezi z vsemi podatki, ki jih pridobi pri opravljanju svojih nalog na podlagi tega zakona.

19. člen

(predpisi ministra)

Žičniške naprave morajo obratovati in biti vzdrževane v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ki jih predpiše minister.

19.a člen

(sofinanciranje obratovanja, vzdrževanja in gradnje žičniških naprav)

(1)

Država oziroma občine lahko sofinancirajo obratovanje, vzdrževanje in gradnjo žičniških naprav z namenom uresničevanja javnega interesa v skladu z 2. členom tega zakona.

(2)

Do sofinanciranja države za obratovanje in vzdrževanje žičniške naprave je upravičen upravljavec žičniške naprave, za katero ima veljavno dovoljenje za obratovanje, pod pogojem, da prihodki od prodanih vozovnic ne pokrivajo stroškov, nastalih v zvezi z obratovanjem in vzdrževanjem žičniške naprave.

(3)

Sredstva države za namen iz prejšnjega odstavka se dodelijo upravljavcem žičniških naprav na podlagi javnega poziva. V javnem pozivu se navede zlasti upravičence, višino sofinanciranja glede na vrsto žičniške naprave in obdobje oziroma sezono sofinanciranja, minimalno časovno obdobje veljavnosti dovoljenja za obratovanje v zimski in poletni sezoni in druge pogoje za dodelitev sredstev način dokazovanja izpolnjevanja pogojev, rok za podajo vloge in obrazec vloge. Javni poziv se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za promet.

(4)

Do sofinanciranja države za gradnjo žičniške naprave je upravičen investitor za žičniško napravo, za katero ima pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, če tako določa zakon, ki ureja graditev.

(5)

Sredstva države za namen iz prejšnjega odstavka se dodelijo investitorju žičniških naprav na podlagi javnega razpisa. V javnem razpisu se navede zlasti natančnejše pogoje, razpisano višino sredstev, najvišji znesek sofinanciranja, merila za dodelitev sredstev rok za podajo ponudbe in ostale sestavine, ki jih kot obvezne določa zakon, ki ureja javne finance. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani ministrstva, pristojnega za promet. Z izbranim investitorjem se sklene pogodba.

(6)

Pogoje in merila za namene sofinanciranja obratovanja, vzdrževanja in gradnje žičniških naprav podrobneje predpiše minister ali občina, na območju katere je postavljena žičniška naprava. Če leži žičniška naprava v več občinah, pogoje in merila predpišejo vse občine, v katerih je postavljena žičniška naprava, v enakem besedilu.

III. KONCESIJA ZA GRADITEV ŽIČNIŠKE NAPRAVE

1. Splošne določbe

20. člen

(obveznost koncesije za graditev)

(1)

Za graditev žičniške naprave mora investitor pridobiti koncesijo za graditev, s katero investitor pridobi pravico zgraditi in obratovati z žičniško napravo skladno s koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo.

(2)

Za rekonstrukcijo žičniške naprave, s katero se poveča dolžina ali bistveno spremeni zmogljivost te naprave, je potrebno v skladu z določbami tega zakona:

-

oceniti potrebo po rekonstrukciji žičniške naprave,

-

po potrebi sprejeti ali spremeniti oziroma dopolniti ustrezen prostorski akt tako, da omogoča rekonstrukcijo žičniške naprave,

-

spremeniti koncesijski akt,

-

skleniti dodatek h koncesijski pogodbi.

(3)

Koncesija ni potrebna za postavitev vlečnic, ki izpolnjujejo vse od naslednjih pogojev:

-

niso postavljene dlje kot 5 mesecev na leto,

-

ne obsegajo postavitve stavb,

-

niso daljše od 200 m,

-

hitrost vožnje ne presega 2,5 m/s in

-

njihova zmogljivost ne presega 600 oseb na uro.

21. člen

(pristojnost)

(1)

Koncesijo za vlečnico podeli občina, v kateri leži vlečnica. Če leži vlečnica v več občinah, podelijo koncesijo skupaj vse občine, v katerih leži vlečnica.

(2)

Koncesijo za žičniško napravo, ki leži na območju mestne občine, podeli mestna občina. Če leži žičniška naprava le deloma na območju mestne občine, podelijo koncesijo skupaj mestna občina in ostale občine, na območju katerih leži ta naprava.

(3)

Koncesijo za ostale žičniške naprave podeli Republika Slovenija (v nadaljevanju: država).

22. člen

(subsidiarna uporaba)

Kolikor ta zakon ne določa drugače, se glede postopka podelitve koncesije za graditev žičniške naprave, vsebine koncesijskega akta in koncesijske pogodbe, pravic koncedenta in koncesionarja v koncesijskem razmerju, prenosa in trajanja ter prenehanja koncesijskega razmerja uporabljajo določbe zakona, ki ureja koncesije gospodarske javne službe.

2. Predhodni postopek

23. člen

(vloga o zainteresiranosti)

Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb (ZŽNPO)

Časovnica