4718. Pravilnik o poravnavanju v kazenskih zadevah
Na podlagi 83. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 72/98) in 161.a člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministrica za pravosodje v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o poravnavanju v kazenskih zadevah
Cilj poravnavanja je sklenitev sporazuma, ki vsebuje določeno moralno ali materialno zadoščenje oškodovanca zaradi storjenega dejanja osumljenca in je dosežen v postopku poravnavanja, ki je določen s tem pravilnikom.
Udeleženci v postopku poravnavanja so osumljeni storilec kaznivega dejanja (v nadaljnjem besedilu: osumljenec), oškodovanec in poravnalec. Stranki postopka poravnavanja sta osumljenec in oškodovanec.
Postopek poravnavanja in vsebina sporazuma sta zaupne narave, če je to potrebno za varstvo tajnosti, za katero zakon tako določa, varstvo javnega reda, morale, varstvo osebnega in družinskega življenja osumljenca oziroma oškodovanca, koristi mladoletnega osumljenca oziroma oškodovanca ali če bi po mnenju poravnalca javnost škodovala interesom pravičnosti.
Če je v postopku kot stranka udeležen mladoletnik, morajo biti v postopku poravnavanja prisotni starši ali drug zakoniti zastopnik, lahko pa je prisoten tudi predstavnik pristojnega centra za socialno delo ali oseba, ki si jo mladoletnik sam izbere in ji zaupa.
I.a ŠTAMPILJKA PORAVNALCA
Poravnalec pri svojem delu uporablja štampiljko, ki je dokaz pristnosti in verodostojnosti pisanja poravnalca.
Štampiljka je okrogle oblike, s premerom 38 mm.
Na obodu štampiljke zgoraj je glede na spol imetnika izpisano: »PORAVNALEC/KA«, na obodu spodaj pa: »V KAZENSKIH ZADEVAH«. V sredini vodoravno je navedeno osebno ime poravnalca, znanstveni ali strokovni naslov ter območje sodišča za katero je poravnalec imenovan.
Ministrstvo za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), priskrbi poravnalcu štampiljko na njegove stroške.
Poravnalec mora o izgubi ali odtujitvi štampiljke in o spremembi podatkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena, nemudoma pisno ali po elektronski pošti obvestiti ministrstvo.
V primerih iz prejšnjega odstavka zagotovi ministrstvo poravnalcu novo štampiljko na njegove stroške.
Poravnalec mora po prejemu nove štampiljke staro štampiljko nemudoma izročiti ministrstvu.
Štampiljko, ki jo poravnalec izroči ministrstvu, ministrstvo hrani v skladu s pravili o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva.
III. DOLOČITEV PORAVNALCA
Skladno s Splošnim navodilom o pogojih in okoliščinah za odstopanje ovadb v postopek poravnavanja, ki ga izda generalni državni tožilec (v nadaljnjem besedilu: Splošno navodilo), pristojni okrožni državni tožilec zaprosi vodjo okrožnega državnega tožilstva ali tožilca, ki ga vodja pooblasti, da določi poravnalca v posamezni zadevi.
(1)
Na podlagi zaprosila iz prejšnjega člena vodja okrožnega državnega tožilstva ali drug pooblaščen državni tožilec določi poravnalca s seznama poravnalcev. Postopek izbire je predpisan v Splošnem navodilu.
(2)
Udeleženci postopka poravnavanja lahko uveljavljajo izločitvene razloge za poravnalca ob smiselni uporabi 39. člena Zakona o kazenskem postopku.
IV. POSTOPEK PORAVNAVANJA
(1)
Ko je v konkretni kazenski zadevi poravnalec določen, mu pristojni državni tožilec odstopi kopijo kazenske ovadbe. Poravnalec mora voditi odstopljeno ovadbo kot poravnalski spis.
(2)
Poravnalski spis mora vsebovati:
-
dopis pristojnega okrožnega državnega tožilca o odstopu ovadbe;
-
kopijo kazenske ovadbe;
-
zapisnike in uradne zaznamke, sestavljene v postopku poravnavanja;
-
izvirnik sklenjenega sporazuma;