Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 19-891/2007, stran 2360 DATUM OBJAVE: 2.3.2007
VELJAVNOST: od 3.3.2007 do 31.12.2023 / UPORABA: od 3.3.2007 do 31.12.2023
RS 19-891/2007
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 1.1.2024 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: NEAKTUALEN.
891. Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika
Na podlagi 18.p člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministrica za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika
o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(1)
Ta pravilnik podrobneje določa pogoje za opredelitev polnoletnih oseb iz 18.a člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: zakon) s težko motnjo v duševnem razvoju in polnoletnih težko gibalno oviranih oseb, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb (v nadaljnjem besedilu: invalidnih oseb), in lahko uveljavljajo pravico do izbire družinskega pomočnika pod pogoji in po postopku, ki jih določata zakon in ta pravilnik.
(2)
S tem pravilnikom se tudi natančneje ureja potek postopka uveljavljanja pravice do izbire družinskega pomočnika in podrobneje opredeljujejo osnovne naloge, ki jih je dolžan invalidni osebi nuditi družinski pomočnik v okviru pomoči, ki jo invalidna oseba potrebuje pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb in v skladu z njenimi potrebami in interesi.
(3)
Plačilna sposobnost, prispevek oziroma oprostitev plačila prispevka invalidne osebe in prispevek zavezancev k plačilu pravic družinskega pomočnika se določijo v skladu z zakonom, uredbo, ki ureja merila za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, in tem pravilnikom, na način, ki velja za določitev prispevka upravičenca in prispevka zavezanca oziroma oprostitve k plačilu ali doplačilu storitve pomoči družini na domu.
(4)
Za namen iz prejšnjih dveh odstavkov določa ta pravilnik tudi obliko in vsebino obrazca, na katerem se lahko vloži vloga za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika (v nadaljnjem besedilu: vloga), obrazca izjave invalidne osebe o izplačevanju dodatka za pomoč in postrežbo oziroma dodatka za tujo nego in pomoč (v nadaljnjem besedilu: izjava invalidne osebe), obrazca o podatkih za določitev plačilne sposobnosti invalidne osebe, prispevka zavezancev oziroma oprostitve plačila pravic družinskega pomočnika (v nadaljnjem besedilu: podatki o materialnem stanju), obrazca izjave izbranega družinskega pomočnika (v nadaljnjem besedilu: izjava) ter obrazca za mnenje pristojne invalidske komisije (v nadaljnjem besedilu: mnenje).
II. POGOJI ZA OPREDELITEV INVALIDNIH OSEB
1. Določitev pogojev
2. člen
(1)
Pravico do izbire družinskega pomočnika ima invalidna oseba:
-
za katero je pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek,
-
ki je invalid po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83, v nadaljnjem besedilu: ZDVDTP) in potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ali
-
za katero pristojna invalidska komisija za priznanje pravice do družinskega pomočnika ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.
(2)
Pristojna invalidska komisija ugotovi, da gre za osebe iz tretje alineje prejšnjega odstavka na podlagi podrobnejše določitve pogojev za opredelitev teh oseb v 3., 4. in 5. členu tega pravilnika.
2. Oseba s težko motnjo v duševnem razvoju
3. člen
Oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ima znižano splošno ali specifično raven inteligentnosti, nižje sposobnosti na kognitivnem, govornem, motoričnem in socialnem področju ter pomanjkanje veščin, kar vse se odraža v neskladju med njeno mentalno in kronološko starostjo. Je oseba, ki se lahko usposobi le za sodelovanje pri posameznih aktivnostih. Potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje. Je omejena v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja. Razumevanje in upoštevanje navodil sta hudo omejeni.
3. Težko gibalno ovirana oseba
4. člen
(1)
Težko gibalno ovirana oseba ima prirojene ali pridobljene okvare, poškodbe gibalnega aparata, centralnega ali perifernega živčevja. Gibalna oviranost se odraža v obliki funkcionalnih in gibalnih motenj, lahko tudi v omejenosti dostopnosti socialnega okolja in vzpostavljanja socialnih stikov.
(2)
Težko gibalno ovirana oseba ima zelo hude motnje gibanja, ki povzročajo popolno funkcionalno odvisnost. Samostojno gibanje ni možno, samostojnost v gibanju lahko doseže z elektromotornim vozičkom. Za sedenje potrebuje posebej prilagojene pripomočke. Ima malo funkcionalnih gibov rok. Možne so posebne prilagoditve hranjenja (sonda). Pri vseh dnevnih opravilih je odvisna od tuje pomoči, lahko se delno hrani sama. Morebitna motnja sfinktrov je težje oblike in zahteva urejanje s pomočjo druge osebe. Pri izvajanju aktivnosti potrebuje stalno fizično pomoč.
4. Pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb
5. člen
(1)
Osebi sta nujno potrebni pomoč in postrežba za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ali zaradi specifičnih socialnih in bivalnih okoliščin ne more zadovoljiti osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujno potrebnih za ohranjanje življenja.
(2)
Osebi z motnjami v duševnem razvoju je pomoč iz prejšnjega odstavka nujno potrebna tudi takrat, kadar zaradi svoje varnosti navedenih opravil ne more opravljati brez neprekinjenega nadzora druge osebe.
(3)
Šteje se, da je osebi potrebna pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, če ji je priznan dodatek za pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ali če potrebo po pomoči po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena, v skladu s tem pravilnikom, ugotovi pristojna invalidska komisija.
III. NALOGE DRUŽINSKEGA POMOČNIKA
6. člen
(1)
Pristojna invalidska komisija ugotovi, ali izbrani družinski pomočnik lahko invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb na podlagi podrobnejše opredelitve nalog v tem členu.
(2)
Družinski pomočnik je dolžan invalidni osebi nuditi pomoč, ki jo potrebuje pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb in v skladu z njenimi potrebami in interesi. Družinski pomočnik ni dolžan kriti materialnih stroškov za življenje invalidne osebe.
(3)
Družinski pomočnik mora imeti primeren odnos do invalidne osebe in biti usposobljen in zdravstveno zmožen za komuniciranje in delo z invalidno osebo. K ustrezni zadovoljitvi želja in potreb invalidne osebe prispeva z izvajanjem nalog družinskega pomočnika.
(4)
Skladno z opredelitvijo nalog v prvem odstavku 18.j člena zakona, družinski pomočnik opravlja naloge zlasti v naslednjem obsegu:
1.
osebna oskrba:
-
pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, hranjenju, pitju, oblačenju in slačenju, obuvanju in sezuvanju, umivanju (telesa, ustne votline, lasišča), vstajanju, gibanju, obračanju, uporabi stranišča in pri opravljanju vseh ostalih fizioloških potreb, varovanje invalidne osebe oziroma stalno nadzorstvo invalidne osebe;
2.
zdravstvena oskrba:
-
sodelovanje z osebnim zdravnikom invalidne osebe z namenom zagotavljanja ustrezne zdravstvene oskrbe invalidne osebe,
-
organizacija potrebnih zdravstvenih storitev,
-
skrb za jemanje predpisane terapije in pomoč pri aplikaciji zdravil,
-
izvajanje določenih fizioterapevtskih postopkov, oskrba ran, preprečevanje ter oskrba preležanin (ki jih lahko izvajajo za to primerno usposobljene laične osebe),
-
nabava zdravil po receptu in pripomočkov z napotnico,
-
pomoč pri gibanju (sprehodi z invalidno osebo, vožnja z vozičkom),
-
pomoč pri uporabi in čiščenju pripomočkov (invalidski voziček, ortopedski pripomočki, proteze);
3.
socialna oskrba in organiziranje prostočasnih aktivnosti:
-
pomoč pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialne mreže z okoljem in sorodstvom (spremstvo po opravkih in nakupih, druženje s sorodniki, prijatelji, sosedi, obeleževanje praznikov in obletnic, pomembnih za invalidno osebo),
-
organiziranje dejavnosti za prosti čas (obiski kulturnih prireditev in ustanov, športnih prireditev, branje knjig, časopisov, predvajanje glasbe in filmov invalidni osebi …),
-
urejanje pošte invalidne osebe,
-
obveščanje ustanov, o stanju in potrebah invalidne osebe;