5436. Pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda
Na podlagi šestega odstavka 11. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 ZGO-1, 2/04 ZZdrI-A in 41/04 – ZVO-1) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda
Ta pravilnik predpisuje podrobnejši način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda (v nadaljnjem besedilu: meje vodnega zemljišča).
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
-
strugotvorni procesi so procesi, ki vplivajo na oblikovanje morfologije osnovne struge vodotoka in brežin struge;
-
geomorfološka sprememba je zlasti sprememba v naklonu terena ter v sestavi in strukturi površinskega dela zemljišča ali sedimentov in je opazna tudi v spremembi rastlinja. Geomorfološka sprememba nastane kot posledica strugotvornih procesov;
-
osnovna struga je najnižji del rečne doline, ki ga je izoblikoval vodni tok in po katerem se zlasti v obdobju, ko ni poplav, giblje vodni tok in z njim plavine;
-
brežini struge sta zemljišči v naklonu, ki skupaj z osnovno strugo vodotoka s pripadajočimi sipinami in prodišči določajo vodno zemljišče tekočih voda. Brežina struge vključuje tudi geomorfološko spremembo, ki določa mejo vodnega zemljišča;
-
urejen vodotok je odsek vodotoka, na katerem je v območju osnovne struge, brežine struge ali prehoda brežine struge v okoliško zemljišče zgrajen objekt ali naprava ali je izvedena ureditev.
(1)
Meja vodnega zemljišča se v območju naravnih vodotokov ali naravnih brežin struge urejenih vodotokov določa na podlagi:
-
ugotovitve geomorfološke spremembe,
-
upoštevanja meje vodnega zemljišča na nasprotnem bregu ali
-
dodatnih raziskav strugotvornih procesov vodotoka.
(2)
Pri določanju meje vodnega zemljišča naravnih vodotokov ali naravnih brežin struge se upoštevajo tudi naslednja merila:
-
nestabilnost brežin struge,
-
izrazita strmost brežin struge in
-
obstoječe parcele z vrsto rabe vodotok.
(3)
Pri določanju meje vodnega zemljišča v območju urejenih vodotokov se poleg meril iz prvega in drugega odstavka tega člena upoštevajo tudi:
-
namembnost, vrsta in položaj objekta, naprave ali ureditve in
-
območja obstoječih parcel z vrsto rabe vodotok ali zemljišč pod gradbenimi objekti.