Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ) |...

2025. Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ)

Razglašam zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. maja 1999.

001-22-76/99

Ljubljana, dne 28. maja 1999.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI SLOVENIJE (ZKGZ)

I. POLOŽAJ IN DELOVNO PODROČJE KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE

1. člen

(ustanovitev)

V Republiki Sloveniji se ustanovi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).

Cilji, zaradi katerih se ustanovi in deluje zbornica, so:

-

varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva;

-

svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost;

-

pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva.

2. člen

(pravni položaj)

Zbornica je pravna oseba javnega prava.

Kot pravna oseba je zbornica lahko lastnica premičnih in nepremičnih stvari, lahko pridobiva pravice in prevzema obveznosti, lahko ustanavlja pravne osebe oziroma se vanje vključuje.

Sedež zbornice je v Ljubljani.

3. člen

(pojem kmetijstva in gozdarstva)

Po tem zakonu pojem kmetijstva in gozdarstva obsega vse dejavnosti, ki po standardni klasifikaciji dejavnosti spadajo v kmetijstvo, razen storitev za rastlinsko pridelavo in živinorejo ter lovstva; gozdarstvo razen storitev za gozdarstvo; ribištvo in ribogojstvo razen storitev, povezanih z ribištvom, in storitev, povezanih z ribogojstvom.

Kmetijski, ribiški oziroma gozdarski obrat (v nadaljnjem besedilu: kmetijski oziroma gozdarski obrat) je gospodarska celota, ki jo sestavljajo gospodarski objekti z opremo, v katerih se opravlja katera od dejavnosti, navedenih v prvem odstavku tega člena, skupaj s stanovanjskim objektom in pripadajočimi kmetijskimi zemljišči ali gozdovi, ne glede na organizacijsko obliko. Posamezno kmetijsko ali gozdarsko gospodarstvo lahko sestavlja več kmetijskih oziroma gozdarskih obratov, če so povezani z enotnim vodenjem.

Med kmetijske oziroma gozdarske obrate se po tem zakonu štejejo tudi gospodarski obrati, to so gospodarske celote objektov z opremo, ki so potrebni za opravljanje določene gospodarske dejavnosti, ki predelujejo pretežno lastni pridelek oziroma lastne proizvode glavnega kmetijskega ali gozdarskega obrata (v nadaljnjem besedilu: stranski obrati), in gospodarski obrati, ki izdelujejo oziroma vzdržujejo opremo pretežno za potrebe glavnega kmetijskega ali gozdarskega obrata (v nadaljnjem besedilu: pomožni obrati).

Za pridelovanje vrtnin kot kmetijsko dejavnost se po tem zakonu ne štejejo urejanje in vzdrževanje vrtov ter parkov, izdelovanje vencev, šopkov in podobnih izdelkov, trgovanje s temi izdelki oziroma storitvami, razen če se te dejavnosti opravljajo v stranskem kmetijskem obratu, ki pretežno uporablja lastne pridelke glavnega obrata in ima v razmerju do tega obrata tudi manjši obseg poslovanja.

4. člen

(delovno področje)

Zbornica opravlja naslednje naloge, ki se financirajo iz zbranega zborničnega prispevka:

-

obravnava problematiko kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter predlaga ukrepe za njihov skladen razvoj;

-

opravlja za svoje člane splošno strokovno svetovanje in splošno strokovno pomoč na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva;

-

usklajuje skupne in posamične interese članov ter zastopa interese članov in interese kmetijstva, gozdarstva in ribištva pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil;

-

spodbuja, organizira in koordinira ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu;

-

oblikuje stališča in predlaga ukrepe za izboljšanje socialnih razmer v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu;

-

sodeluje z zbornicami in ostalimi sorodnimi kmetijskimi, gozdarskimi in ribiškimi organizacijami doma in v tujini;

-

sodeluje z izobraževalnimi, raziskovalnimi in znanstvenimi ustanovami za razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribištva;

-

organizira in se udeležuje sejmov in drugih prireditev na področju kmetijske, gozdarske in ribiške dejavnosti;

-

daje strokovna mnenja v postopkih sprejemanja predpisov in drugih dokumentov s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva;

-

spremlja in opozarja na posledice učinkovanja predpisov državnega zbora, vlade, ministrstev, lokalnih skupnosti in predpisov Evropske unije na kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo;

-

obvešča člane o svojih aktivnostih;

-

vodi evidenco članov in razvija informacijski sistem;

-

podeljuje priznanja za uspešno delo.

Zbornica izvaja naloge javnih služb na področju kmetijstva in druge naloge na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.

Zbornica izvršuje javna pooblastila, določena z zakoni. Listine, ki jih izdaja zbornica pri izvrševanju javnih pooblastil, so javne listine.

Zbornica lahko opravlja tudi druge dejavnosti, povezane s kmetijstvom, gozdarstvom in ribištvom, iz katerih pridobiva dohodek.

Naloge zbornice iz prvega odstavka tega člena se nanašajo na vsa kmetijska zemljišča in gozdove ter na vse kmetijske in gozdarske obrate iz 3. člena tega zakona, ne glede na obseg, način gospodarjenja in lastnino, če z zakonom ni drugače določeno.

Za izvrševanje v tem zakonu določenih nalog zbornica vodi in vzdržuje evidenco svojih članov. Evidenca vsebuje naslednje podatke, ki jih zbornica pridobi iz javnih knjig in zbirk podatkov:

-

o enotni matični številki občana, osebnem imenu ter naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, iz Centralnega registra prebivalstva;

-

o lastništvu kmetijskih zemljišč in gozdov (osebno ime, enotno matično številko občana in naslov stalnega ali začasnega prebivališča), iz zemljiške knjige;

-

o vrsti rabe zemljišč ter o katastrskem dohodku zemljišč, iz zemljiškega katastra;

-

o vseh oprostitvah in olajšavah, priznanih v skladu s predpisi, ki urejajo dohodnino, ter o parcelah in katastrskem dohodku kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih ima fizična oseba v dejanski uporabi, iz podatkov Davčne uprave Republike Slovenije;

-

o pokojninskih in invalidskih zavarovancih na podlagi kmetijske, gozdarske in ribiške dejavnosti (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča in enotna matična številka občana), ki jih vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;

-

o osebah (enotno matično številko občana, osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča in dobiček), ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost in so zavezane za davek iz dejavnosti ali so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki, in jih vodijo pristojni davčni organi;

-

o pravnih osebah, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko oziroma ribiško dejavnost (matično številko, davčno številko, ime in sedež, podatke o izplačanih plačah in amortizaciji) in fizičnih osebah iz druge in tretje alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona (davčno številko, matično številko, osebno ime in naslov) iz Poslovnega registra Slovenije;

-

o zakupnikih kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih vodi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča);

-

o fizičnih osebah (davčno številko, podatke o rezidentskem statusu zavezanca, naslov za vročanje, številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa, druge podatke o fizični osebi: zaposlena/nezaposlena, delodajalec, upokojenec) iz davčnega registra.

Osebne podatke pridobi zbornica brezplačno od upravljalcev zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka, ki so pooblaščeni za njihovo vodenje, pri tem pa mora upoštevati namene, zaradi katerih so bili zbrani.

Podatki iz šestega odstavka tega člena se hranijo deset let po prenehanju članstva, nato pa se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive.

Zbornica mora s podatki, ki so davčna tajnost, ravnati v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

5. člen

(organizacijske enote)

V zbornici se kot oblika delovanja zaradi zagotavljanja interesov članov in dejavnosti zbornice na določenem območju organizirajo naslednje območne enote, ki obsegajo območja naslednjih občin:

-

območna enota Brežice za območja naslednjih občin: Brežice, Krško, Sevnica, Kostanjevica na Krki;

-

območna enota Celje za območja naslednjih občin: Laško, Radeče, Žalec, Vransko, Tabor, Prebold, Braslovče, Polzela, Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče, Celje, Štore, Vojnik, Dobrna, Šentjur pri Celju, Dobje, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje;

-

območna enota Kočevje za območja naslednjih občin: Ribnica, Sodražica, Dobrepolje, Velike Lašče, Kočevje, Loški potok, Osilnica in Kostel;

-

območna enota Koper za območja naslednjih občin: Koper, Izola, Piran, Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača in Komen;

-

območna enota Kranj za območja naslednjih občin: Kranj, Radovljica, Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica, Tržič, Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, Naklo, Šenčur, Cerklje na Gorenjskem, Preddvor, Jezersko, Gorje;

-

območna enota Ljubljana za območja naslednjih občin: Ljubljana, Vrhnika, Borovnica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Brezovica, Ig, Škofljica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Vodice, Medvode, Kamnik, Komenda, Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče, Lukovica, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Logatec, Litija, Šmartno pri Litiji, Hrastnik, Log - Dragomer;

-

območna enota Maribor za območja naslednjih občin: Maribor, Hoče-Slivnica, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Rače-Fram, Pesnica, Kungota, Šentilj, Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju;

-

območna enota Murska Sobota za območja naslednjih občin: Murska Sobota, Gornja Radgona, Sveti Jurij, Radenci, Ljutomer, Križevci, Veržej, Beltinci, Tišina, Moravske toplice, Puconci, Cankova, Rogašovci, Kuzma, Grad, Gornji Petrovci, Hodoš, Šalovci, Lendava, Črenšovci, Odranci, Turnišče, Velika Polana, Dobrovnik in Kobilje, Razkrižje, Apače;

-

območna enota Nova Gorica za območja naslednjih občin: Nova Gorica, Kanal, Brda, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Bovec, Kobarid, Tolmin, Ajdovščina, Vipava, Idrija in Cerkno, Renče - Vogrsko;

-

območna enota Novo mesto za območja naslednjih občin: Novo mesto, Trebnje, Mirna peč, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Šentjernej, Škocjan, Črnomelj, Semič, Metlika, Straža, Šmarješke Toplice, Šentrupert in Mokronog - Trebelno;

-

območna enota Postojna za območja naslednjih občin: Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Bloke, Loška dolina;

-

območna enota Ptuj za območja naslednjih občin: Ptuj, Žetale, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč, Gorišnica, Markovci, Kidričevo, Hajdina, Dornava, Destrnik, Juršinci, Trnovska vas, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Lenart, Sveta Ana, Benedikt, Cerkvenjak in Ormož, Cirkulane, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Središče ob Dravi, Makole, Poljčane;

-

območna enota Slovenj Gradec za območja naslednjih občin: Slovenj Gradec, Mislinja, Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica, Ribnica na Pohorju, Podvelka, Ravne na Koroškem, Črna na Koroškem, Prevalje, Mežica, Dravograd, Mozirje, Solčava, Luče, Gornji Grad, Ljubno, Nazarje, Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, Rečica ob Savinji.

Območne enote medsebojno sodelujejo in v zadevah, ki se nanašajo na več območnih enot, oblikujejo skupna stališča.

Zaradi skupnega reševanja določenih problemov lahko zbornica na predlog območne enote oziroma občin z določenega gospodarsko zaključenega območja organizira izpostave območne enote za to gospodarsko območje.

6. člen

(statut)

Zbornica ima statut, v katerem določi zlasti: ime in sedež; namen in naloge; način izvajanja javnih pooblastil; način včlanjevanja in prenehanja članstva; pravice, obveznosti in odgovornosti članov; način zastopanja članov; podrobnejšo notranjo organizacijo, sedeže območnih enot in njihove izpostave; organe zbornice in območnih enot ter število njihovih članov, sestavo, naloge in pooblastila, mandatno dobo ter možnost ponovne izvolitve oziroma imenovanja; način volitev članov sveta zbornice in območnih enot, način volitev oziroma imenovanja članov organov; naloge in pooblastila direktorja zborničnega urada in vodje območne enote ter imenovanja in razrešitve vodilnih delavcev; pravice in dolžnosti članov ter organov; zastopanje zbornice; način opravljanja nadzorstva nad finančnim poslovanjem; razpolaganje s premoženjem; odnos do pravnih oseb, katerih ustanoviteljica je; način urejanja pravic in dolžnosti delavcev zbornice; osnove za plače delavcev zbornice; druge splošne akte zbornice.

Statut zbornice prične veljati, ko ga sprejme svet zbornice in da k določilom statuta, ki se nanašajo na izvajanje javnih pooblastil, soglasje Vlada Republike Slovenije.

7. člen

(razmerje med zbornico in upravnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil)

Upravni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil seznanijo zbornico s predlaganimi ukrepi, ki jih nameravajo sprejeti, če ti ukrepi zadevajo kmetijstvo, gozdarstvo ali ribištvo, in zahtevajo od zbornice, da jim v primernem roku sporoči svoje mnenje. Če nujnost ali narava ukrepa nalaga drugače, organom ni treba pošiljati zbornici gradiv v mnenje.

Upravni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil v zadevah javnih pooblastil, ki spadajo v delovno področje zbornice, dajejo zbornici potrebne podatke in pojasnila, v drugih zadevah pa vzpostavijo ustrezno sodelovanje.

Nadzor nad izvajanjem javnih pooblastil, ki jih izvaja zbornica, opravlja ministrstvo, pristojno po dejavnosti.

Nadzor nad izvajanjem programa dela zbornice in kmetijsko-gozdarskih zavodov izvaja ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.

II. ČLANSTVO

8. člen

(fizične in pravne osebe)

Člani zbornice so fizične osebe, določene s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: obvezni člani), lahko pa so člani zbornice tudi druge fizične osebe in pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni člani).

Zaradi sorazmernega zastopstva različnih interesov na področju kmetijstva in gozdarstva so člani zbornice razvrščeni v dve volilni skupini.

Zbornica se povezuje v druge oblike zborničnega povezovanja v skladu z zakonom in svojimi akti.

9. člen

(prva volilna skupina)

Prvo volilno skupino sestavljajo fizične osebe, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:

-

če kot lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek teh kmetijskih in gozdnih zemljišč dosega najmanj 220 eurov, ta znesek pa se pomnoži s količnikom, ki odraža razmerje med vsotama katastrskega dohodka za kmetijska in gozdna zemljišča v prihodnjem in preteklem obdobju, kot ju določajo predpisi, ki urejajo ugotavljanje katastrskega dohodka;

-

osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona in so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki;

-

če kot lastniki, zakupniki ali uporabniki kmetijskega ali gozdarskega obrata za svoj račun opravljajo kmetijsko, gozdarsko oziroma ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona kot svoj edini ali glavni poklic, nimajo katastrskega dohodka, so pa zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in niso zajeti v prvi in drugi alinei tega odstavka;

-

osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmetje.

Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka in v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča, so člani zbornice, če imajo na območju Republike Slovenije katastrski dohodek oziroma dohodek iz kmetijske ali gozdarske dejavnosti.

Fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko oziroma ribiško dejavnost in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo po prvem ali drugem odstavku tega člena, so na lastno zahtevo lahko sprejete v članstvo zbornice.

10. člen

(druga volilna skupina)

Drugo volilno skupino sestavljajo pravne osebe, ki so prostovoljne članice zbornice.

V zbornico se lahko na lastno zahtevo včlanijo pravne osebe:

-

ki so lastnice kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju Republike Slovenije, razen oseb javnega prava,

-

ki se ukvarjajo pretežno s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo iz 3. člena tega zakona, ne glede na svojo pravno obliko, ali

-

katerih predmet poslovanja je povezan s kmetijstvom, gozdarstvom ali ribištvom, ne glede na pogoje iz prve ali druge alineje tega odstavka.

Pravne osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo, so na lastno zahtevo lahko sprejete v članstvo zbornice, če je njihov predmet poslovanja povezan s kmetijstvom, gozdarstvom ali ribištvom.

11. člen

(prostovoljni člani)

O sprejemu in prenehanju članstva prostovoljnih članov odloča upravni odbor zbornice na prvi naslednji seji po prejemu pisne zahteve. Če kandidat za člana oziroma član ni zadovoljen z odločitvijo upravnega odbora zbornice, lahko v petnajstih dneh od prejema odločitve vloži pritožbo na svet zbornice. Če član oziroma kandidat za člana ni zadovoljen z odločitvijo sveta zbornice, lahko zahteva varstvo svojih pravic pred pristojnim sodiščem splošne pristojnosti v 30 dneh po prejemu sklepa sveta zbornice oziroma v 30 dneh po izteku roka za izdajo sklepa sveta zbornice.

Prostovoljno članstvo preneha:

-

zaradi izstopa: z zadnjim dnem koledarskega leta, če je zbornica prejela odstopno izjavo najpozneje dva meseca pred iztekom koledarskega leta, drugače pa z iztekom naslednjega koledarskega leta;

-

zaradi smrti ali prenehanja pravne osebe;

-

zaradi izključitve: z dnem, ko postane pravnomočen sklep, ki ga sprejme upravni odbor zbornice, s katerim ugotovi, da član ne izpolnjuje več pogoja za članstvo ali da kljub opominu ne plača zborničnega prispevka.

V postopku za izključitev mora biti članu omogočeno, da se izjavi o izključitvenih razlogih.

III. ORGANI IN DELOVANJE ZBORNICE

12. člen

(organi)

Obvezni organi zbornice so:

-

svet zbornice;

-

upravni odbor zbornice;

-

nadzorni odbor zbornice;

-

predsednik in dva podpredsednika zbornice;

-

častno razsodišče zbornice in stalna arbitraža zbornice;

-

direktor zborničnega urada (v nadaljnjem besedilu: direktor).

Obvezni organi območne enote so:

-

svet območne enote;

-

predsednik in dva podpredsednika območne enote;

-

vodja območne enote.

Za proučitev določenih zadev lahko svet zbornice ali upravni odbor zbornice imenuje tudi druge odbore oziroma stalna ali občasna delovna telesa.

Mandatna doba članov organov zbornice je štiri leta in so po izteku enega mandata lahko ponovno voljeni oziroma imenovani.

(razveljavljen)

13. člen

(sestava in delovno področje sveta)

Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ)

Časovnica