Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike...

2281. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije

Na podlagi 36., 37., 43., 52. in 54. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 24/00, 79/01 in 56/02) izdaja minister za finance

P R A V I L N I K
o postopkih za izvrševanje proračuna
Republike Slovenije

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik za neposredne uporabnike državnega proračuna ureja postopke, obrazce in druge dokumente za:

1.

določitev kvot (36. člen zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 24/00, 79/01 in 56/02; v nadaljnjem besedilu: ZJF));

2.

pripravo mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna (37. člen ZJF);

3.

prerazporejanje pravic porabe;

4.

odpiranje novih postavk v proračunu ali novih kontov v okviru že odprtih postavk;

5.

vključevanje namenskih prejemkov in izdatkov v proračun (43. člen ZJF), predvsem pa namenskih prihodkov:

-

donacij;

-

kupnin od prodaje državnega stvarnega premoženja;

-

najemnin od državnega premoženja;

-

odškodnin iz naslova zavarovanj državnega premoženja;

-

prihodke iz naslova lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov in plačevanje med neposrednimi uporabniki in

-

proračunskih skladov;

6.

zavarovanje predplačil (52. člen ZJF);

7.

prevzemanje obveznosti v breme proračuna ter evidentiranje prevzetih obveznostih;

8.

spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov;

9.

izplačila iz proračuna (54. člen ZJF);

10.

obveščanje Ministrstva za finance (v nadaljnjem besedilu: MF) in

11.

postopke dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega proračuna.

Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za občine.

Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na proračun, se uporabljajo tudi za rebalans proračuna in spremembe proračuna.

2. člen

Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

neposredni uporabniki so neposredni uporabniki državnega proračuna;

2.

skupine neposrednih uporabnikov so tiste, ki so določene v drugem odstavku 19. člena ZJF in sicer:

-

ministrstva in organi ter organizacije v njihovi sestavi;

-

Generalni sekretariat vlade ter vladne službe, za katere je pooblaščen generalni sekretar vlade;

-

upravne enote;

-

samostojni državni organi za postopek o prekrških;

-

sodišča in Sodni svet,

-

tožilstva;

3.

predlagatelj finančnega načrta je neposredni uporabnik, ki je predlagatelj finančnih načrtov iz drugega odstavka 19. člena ZJF ter drugi samostojni neposredni uporabnik, ki ni tam naveden;

4.

koristnik donacije je neposredni uporabnik, ki je pristojen za zadevo in se financira s podarjenimi sredstvi;

5.

skrbnik prejemkov proračuna je državni organ, ki na podlagi zakona oziroma podzakonskega predpisa določa vrsto in višino denarnih obveznosti do države (npr. izda sodno ali upravno odločbo ali sklep), evidentira obveznosti, evidentira plačilo obveznosti in izvaja izterjavo neplačanih obveznosti;

6.

nadzornik prejemkov proračuna je državni organ, ki evidentira in nadzira plačila obveznosti do države ter izterjuje neplačane zapadle obveznosti in o tem tekoče obvešča skrbnika, oziroma ki določa vrsto in višino obveznosti do države;

7.

predlagatelj je oseba, ki potrdi pripravljeno odredbo za podpis odredbodajalca;

8.

računovodska služba uporabnika je računovodska služba neposrednega uporabnika, za katerega se računovodstvo ne vodi pri Službi javnega računovodstva v Ministrstvu za finance (v nadaljnjem besedilu: SJR);

9.

likvidnostna komisija je likvidnostna komisija, ki jo imenuje minister za finance;

10.

proračun je proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije ali rebalans proračuna Republike Slovenije;

11.

postavka je proračunska postavka, ki je del podprograma in prikazuje celoto ali del aktivnosti ali projekta ali pa samo ekonomski namen porabe sredstev iz delovnega področja enega neposrednega uporabnika;

12.

proračunska vrstica je proračunska postavka-konto;

13.

posebna postavka je postavka, na kateri se v proračunu izkazujejo namenski prejemki in mora imeti opredeljen tip postavke;

14.

integralna postavka je postavka, ki se financira iz rednih proračunskih sredstev;

15.

tip postavke označuje način porabe sredstev oziroma pravic porabe na postavki (npr. tip 1 za integralne postavke, različni tipi za posebne postavke);

16.

pravica porabe je pravica neposrednega uporabnika, da prevzema in plačuje obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;

17.

prerazporejanje je prerazporejanje pravic porabe med postavkami;

18.

razporejanje je razporejanje pravic porabe iz splošne proračunske rezervacije na druge postavke in med konti znotraj posebnih postavk;

19.

evidentirane predobremenitve so v breme proračuna prevzete obveznosti, ki so evidentirane v enotnem računalniško podprtem računovodskem programu z imenom MFERAC (v nadaljnjem besedilu: MFERAC) s potrditvijo obrazca Finančni elementi predobremenitev (v nadaljnjem besedilu: FEP);

20.

obrazce Finančni elementi predobremenitev (v nadaljnjem besedilu: FEP) je v prilogi številka 1 tega pravilnika;

21.

odredba je dokument, ki je podlaga za izplačilo v breme proračuna oziroma določne postavke;

22.

dinamizirana ocena je mesečna dinamika ocene prejemkov in izdatkov proračuna ter finančnih načrtov neposrednih uporabnikov za tekoče leto;

23.

letni program financiranja proračuna je program, s katerim se načrtuje zadolževanjem države, upravljanjem z državnimi dolgovi in intervencijami na trgu vrednostnih papirjev v določenem letu, ki ga v skladu s 84. členom ZJF sprejme vlada na predlog ministra za finance;

24.

kvota je višina pravic porabe neposrednega uporabnika za trimesečno ali drugo obdobje, v okviru katere sme neposredni uporabnik plačevati obveznosti v breme pravic porabe njegovega finančnega načrta;

25.

mesečni načrt za izvrševanje proračuna je pregled načrtovanih prihodkov in drugih prejemkov proračuna in pregled načrtovanih odhodkov in drugih izdatkov proračuna za določeni mesec, ki ga sestavljata mesečni načrt prejemkov proračuna in mesečni načrt izdatkov proračuna;

26.

mesečni likvidnostni načrt je obseg sredstev za obdobje enega meseca, določen po skupinah uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikih in po delovnih dnevih, v okviru katerega smejo plačevati obveznosti;

27.

lastna dejavnost je tržna dejavnost neposrednega uporabnika, ki zajema prodajo blaga in storitev, ki niso opredeljene kot dejavnosti oziroma naloge iz pristojnosti neposrednega uporabnika, določene z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi;

28.

podračun proračuna je račun za izvrševanje proračuna Republike Slovenije v okviru enotnega zakladniškega računa države;

29.

projekt je ekonomsko neodvisen niz medsebojno povezanih aktivnosti, ki predstavljajo zaokroženo celoto in pri katerih se za doseganje ciljev projekta uporabljajo različni viri (finančni, človeški, časovni, idr.). Projekt je začasnega značaja in njegov cilj je doseganje enkratnega rezultata. Začasen značaj pomeni, da ima vsak projekt omejeno življenjsko dobo, trajanje je določeno z datumom začetka in konca, enkraten rezultat pa pomeni, da ga je zaradi njegovih posebnosti mogoče razlikovati od podobnih projektov ter od običajnih rednih nalog oziroma aktivnosti;

30.

faza projekta je tehnično in ekonomsko neodvisna enota, za katero je mogoče ugotavljati učinke;

31.

vrednost projekta je ocena skupne vrednosti projekta, kot je opredeljena v dokumentu o identifikaciji projekta ali drugem ustreznem izhodiščnem dokumentu, ki je izražena v tekočih cenah ob upoštevanju dinamike financiranja, kot izhaja iz terminskega plana izvedbe projekta;

32.

viri financiranja projekta so viri financiranja, ki določajo predvideno strukturo financiranja za skupno vrednost projekta ter za celotno planirano dobo trajanja glede na terminski plan izvedbe (dinamika financiranja).

3. člen

Obrazci in izpisi, ki so določeni s tem pravilnikom, morajo biti pravilno izpolnjeni, uradno podpisani in opremljeni z žigom neposrednega uporabnika. S podpisom odgovorna oseba neposrednega uporabnika odgovarja za pravilno izpolnitev obrazcev in izpisov.

2. POSTOPKI IN POGOJI ZA DOLOČITEV KVOT

4. člen

V začetku leta določi minister za finance dinamizirano oceno, ki se uporablja za spremljanje realizacije prejemkov in izdatkov proračuna, upravljanje z likvidnostjo proračuna in določitev kvot.

Ob pripravi dinamizirane ocene določi minister za finance v sodelovanju z neposrednimi uporabniki dneve izplačil za naslednje vrste odhodkov državnega proračuna:

1.

plače;

2.

izdatki za blago in storitve;

3.

socialni transferi;

4.

transferi občinam in

5.

transferi v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ).

5. člen

Kvoto določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

Vlada določi kvote po skupinah uporabnikov in samostojnih neposrednih uporabnikih.

Predlagatelj finančnega načrta je zadolžen za posredovanje vseh gradiv, potrebnih za določitev kvot, med MF in neposrednimi uporabniki iz njegove pristojnosti.

6. člen

V obdobju začasnega financiranja je kvota enaka obsegu pravic porabe v finančnemu načrtu skupine neposrednih uporabnikov oziroma neposrednega uporabnika za to obdobje.

7. člen

MF pri predlaganju kvote upošteva:

1.

letni finančni načrt neposrednega uporabnika;

2.

evidentirane predobremenitve neposrednega uporabnika;

3.

likvidnostne možnosti proračuna in

4.

sezonsko komponento porabe proračunskih sredstev.

8. člen

Vlada določi kvote na predlog MF do 20. dne v mesecu pred pričetkom obdobja, za katerega se kvota določa.

Povečanje kvote, ki jo je določila vlada, je mogoče samo, če to odobri MF.

Če med neposrednim uporabnikom in MF ni mogoče doseči soglasja, odloča o povečanju kvote vlada na predlog MF.

Povečanje kvote je mogoče, če:

1.

so prejemki proračuna za obdobje določanja kvote večji, kot so v dinamizirani oceni načrtovani za to obdobje ali

2.

je mogoče zadolževanje v večjem obsegu, kot je načrtovano z letnim programom financiranja za obdobje določanja kvote.

3. NAČRTOVANJE LIKVIDNOSTI PRORAČUNA

3.1. Splošne določbe

9. člen

Izvrševanje proračuna se izvaja na podlagi mesečnega načrta za izvrševanje proračuna, ki ga sestavljata:

1.

mesečni načrt prejemkov proračuna in

2.

mesečni načrt izdatkov proračuna.

10. člen

Predlog mesečnega načrta prejemkov proračuna pripravi MF na podlagi predlogov načrtov prejemkov proračuna:

1.

Carinske uprave Republike Slovenije in Davčne uprave Republike Slovenije, ki jih morata posredovati MF do 22. v mesecu in

2.

drugih neposrednih uporabnikov, skrbnikov prejemkov proračuna in nadzornikov prejemkov proračuna, ki jih morajo posredovati MF na njegovo zahtevo.

Skrbnik lahko za nadziranje in izterjavo plačila obveznosti pooblasti nadzornika, da to opravlja v njegovem imenu in ga o tem tekoče obvešča.

Mesečni načrt prejemkov proračuna potrdi v imenu MF likvidnostna komisija

11. člen

Carinska uprava Republike Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije sta dolžna med mesecem MF obveščati o vseh pomembnejših spremembah in dogodkih, ki vplivajo na dinamiko oziroma višino potrjenega načrta prejemkov. V primeru večjih odstopanj pripravita tudi pisno obrazložitev in jo posredujeta likvidnostni komisiji.

12. člen

Mesečni načrt izdatkov proračuna določi MF na podlagi predlogov mesečnih finančnih načrtov predlagateljev finančnih načrtov. Ti jih predložijo najkasneje do 20. dne v tekočem mesecu za prihodnji mesec. Predlog mesečnega finančnega načrta mora biti v okviru predlagatelju finančnih načrtov določene kvote.

Ne glede na prejšnji odstavek lahko predlagatelj finančnih načrtov najkasneje do 20. v mesecu pisno obvesti MF, da je njegov predlog mesečnega finančnega načrta enak v MFERAC evidentiranim predobremenitvam po stanju na dan 24. v mesecu.

Mesečni načrt izdatkov proračuna določi MF.

13. člen

Likvidnostni načrti se določijo po skupinah uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikih.

Predlagatelj finančnega načrta je zadolžen za posredovanje vseh gradiv, potrebnih za določitev mesečnih likvidnostnih načrtov, med MF in neposrednimi uporabniki iz njegove pristojnosti.

Mesečne likvidnostne načrte določi v imenu MF likvidnostna komisija.

14. člen

MF določi mesečni likvidnostni načrt predlagateljev finančnih načrtov za prihodnji mesec na podlagi predlogov mesečnih finančnih načrtov izdatkov predlagateljev finančnih načrtov, korigiranih na podlagi stanja predobremenitev v MFERAC.

MF določi mesečni likvidnostni načrt predlagateljev finančnih načrtov za prihodnji mesec in jim ga pošlje.

Če predlagatelj finančnega načrta ni predložil MF predloga mesečnega finančnega načrta v roku iz 12. člena tega pravilnika, mu ga določi MF.

15. člen

MF pri določanju mesečnega likvidnostnega načrta poleg predlogov iz prejšnjega člena upošteva tudi:

1.

določene, izkoriščene in še proste kvote;

2.

likvidnostne možnosti proračuna in

3.

oceno realizacije proračuna v preteklih mesecih.

16. člen

O spremembi rokov in zneskov plačil v okviru mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov, ki na posamezni dan presežejo 1 milijon tolarjev, mora predlagatelj finančnih načrtov obvestiti MF najkasneje 3 delovne dni pred dnevom plačila, ki je določen v mesečnem likvidnostnem načrtu.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v primeru plačila stroškov, povezanih z zadolževanjem oziroma servisiranjem javnega dolga, odplačil glavnic, obresti in jamstev ter obveznosti države do ZPIZ in plačil donacij, upošteva spremembe rokov in zneskov plačil, ki so sporočene najkasneje 1 delovni dan pred dnevom plačila, ki je določen v likvidnostnem načrtu.

17. člen

Predlagatelj finančnih načrtov lahko s pisno vlogo predlaga povečanje mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov.

Povečanje mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov odobri MF, če skupina uporabnikov oziroma samostojni neposredni uporabnik ni v celoti izkoristil kvote in:

1.

to dopušča ugodna izhodiščna likvidnostna situacija proračuna ali

2.

so prejemki proračuna večji kot so načrtovani za to obdobje ali

3.

drugi predlagatelji finančnih načrtov pisno sporočijo, da ne bodo izkoristili veljavnega mesečnega likvidnostnega načrta.

Če MF skupini uporabnikov oziroma samostojnemu neposrednemu uporabniku odobri povečan obseg mesečnega likvidnostnega načrta, ponovno znižanje v okviru posameznega meseca ni več možno.

3.2. Stroški zaradi nepravočasnega obveščanja MF [br] o spremembi likvidnostnega načrta

18. člen

Če predlagatelj finančnih načrtov v predpisanem roku ne obvesti MF o spremembi likvidnostnega načrta, se mu zaradi stroškov, ki iz tega razloga nastanejo za proračun, ti stroški zaračunajo.

19. člen

Strošek iz prejšnjega člena se zaračuna, če znesek realizacije plačil odstopa od korigiranega mesečnega likvidnostnega načrta (v nadaljnjem besedilu: odstopanje) do tekočega dne v mesecu za več kot 100 milijonov tolarjev. Izračun stroškov se opravi za celoten znesek odstopanja za vsak dan odstopanja, po naslednji formuli:

obrestna mera * znesek odstopanja
Strošek = ---------------------------------
36000

Znesek odstopanja in strošek se izračunavata na nivoju vseh odhodkov skupine uporabnikov oziroma samostojnega neposrednega uporabnika.

20. člen

Obrestna mera, ki se uporabi za izračun stroška je enaka povprečni obrestni meri, doseženi na avkcijah enomesečnih zakladnih menic v mesecu, za katerega se strošek izračunava.

21. člen

Zakladnica enotnega zakladniškega računa države v MF (v nadaljnjem besedilu: ZEZRD) pripravi obvestilo, ki vsebuje izračun stroškov ter ga do 15. v mesecu posreduje predlagatelju finančnih načrtov.

Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje:

1.

obrestno mero;

2.

mesečni likvidnostni načrt;

3.

korigiran mesečni likvidnostni načrt;

4.

realizacijo plačil;

5.

kumulativno odstopanje na posamezni dan;

6.

izračun stroškov na posamezni dan in vsoto za cel mesec;

7.

zneske izračunanih stroškov v preteklih mesecih;

8.

zneske izvršenih prerazporeditev v preteklih mesecih in

9.

kumulativne stroške znižane za prerazporeditve v preteklih mesecih.

Podatki iz 2. do 8. točke prejšnjega odstavka so izraženi v tisoč tolarjih in zaokroženi na najbližjo celo vrednost.

22. člen

Predlagatelj finančnih načrtov lahko na podlagi prejetega obvestila iz prejšnjega člena najkasneje do 20. v mesecu vloži pri ZEZRD ugovor z obrazložitvijo, v kateri mora navesti, na katere podatke po posameznih dnevih v izračunu se ugovor nanaša.

Če je predlagatelj finančnih načrtov vložil ugovor, ker ima pripombe na podatke o mesečnem likvidnostnem načrtu ali korigiranem mesečnem likvidnostnem načrtu, jih je dolžan uskladiti s ZEZRD. Če je ugotovljeno, da je pripomba upravičena, se v naslednjih 3 delovnih dneh ugodi ugovoru in o tem napravi zabeležka.

Če je predlagatelj finančnih načrtov vložil ugovor, ker ima pripombe na podatke o realizaciji plačil, se o tem uskladi s SJR. SJR preuči, ali so bili s strani neposrednega uporabnika spoštovani roki za predložitev dokumentacije iz 129. do 132. člena tega pravilnika. Če so roki bili spoštovani, se v naslednjih 3 delovnih dneh uskladijo podatki o realizaciji plačil, kar se dokumentira v zabeležki o uskladitvi.

23. člen

ZEZRD na osnovi izračuna pripravi predlog za prerazporeditev za posameznega predlagatelja finančnih načrtov za pretekli mesec in ga posreduje v Sektor za pripravo in upravljanje proračuna v MF (v nadaljnjem besedilu: SPUP).

Prerazporeditev se izvrši, ko kumulativni stroški za posameznega predlagatelja finančnih načrtov, znižani za izvršene prerazporeditve iz tega naslova v preteklih mesecih, presežejo 500.000 tolarjev.

24. člen

SPUP izvrši prerazporeditev na podlagi predloga za prerazporeditev iz postavk izdatkov za blago in storitve posameznega predlagatelja finančnih načrtov na postavko z oznako "obresti kratkoročnega zadolževanja" pri MF.

SPUP do konca meseca pripravi seznam izvršenih prerazporeditev iz tega naslova in ga posreduje ZEZRD.

25. člen

Kolikor ima predlagatelj finančnih načrtov vse pravice porabe na postavkah izdatkov za blago in storitve že predobremenjene, mora nemudoma zagotoviti sprostitev pravic porabe v višini izračunanih stroškov. Če ta tega ne zagotovi MF predlaga vladi v sprejem prerazporeditev, ki se lahko izvrši kljub temu, da so pravice porabe že predobremenjene.

4. POSTOPKI PRERAZPOREJANJA PRAVIC PORABE

26. člen

Pravico predlagati prerazporeditev ima predlagatelj prerazporeditve. Predlagatelj prerazporeditve je pod pogoji iz zakona, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije določenega leta (v nadaljnjem besedilu: ZIPRS) neposredni uporabnik ali predlagatelj finančnih načrtov.

Osnova za prerazporejanje pravic porabe po določilih ZIPRS je zadnji v Državnem zboru Republike Slovenije sprejeti akt o proračunu.

27. člen

Predlagatelj prerazporeditve, ki je vključen v MFERAC, samostojno izvede prerazporeditev o kateri lahko v skladu z ZIPRS samostojno odloča. Odločitev o prerazporeditvi sprejme s podpisom obrazca "Predlog za prerazporeditev sredstev", ki je v prilogi št. 2 (v nadaljevanju: obrazec PPS). Obrazec PPS mora podpisati odgovorna oseba predlagatelja prerazporeditve, s čimer se šteje, da je uporabnik sprejel sklep o prerazporeditvi.

Prerazporeditev operativno izvede oseba predlagatelja prerazporeditve.

Podpisan obrazec PPS arhivira predlagatelj prerazporeditve.

28. člen

Za neposrednega uporabnika, ki ni vključen v MFERAC, tehnično izvede prerazporeditev pristojni predlagatelj finančnih načrtov, če je ta vključen v MFERAC.

Neposredni uporabnik, ki ni vključen v MFERAC in tudi njegov predlagatelj finančnih načrtov ni vključen v MFERAC, posreduje v SPUP, če gre za prerazporeditev, o kateri v skladu z ZIPRS odloča neposredni uporabnik, predlog za prerazporeditev na obrazcu PPS.

Obrazec PPS mora podpisati odgovorna oseba predlagatelja prerazporeditve, s čimer se šteje, da je predlagatelj prerazporeditve sprejel sklep o prerazporeditvi.

SPUP izvrši prerazporeditev v 5. dneh po prejemu popolno in pravilno izpolnjenega obrazca PPS in o tem pisno obvesti predlagatelja prerazporeditve. Obrazec PPS SPUP arhivira.

29. člen

Predlog za prerazporeditev, o kateri v skladu z ZIPRS odloča vlada, posreduje predlagatelj prerazporeditve SPUP na obrazcu PPS.

Predlagatelj prerazporeditve, ki je vključen v MFERAC, pred posredovanjem obrazca v SPUP vnese predlog prerazporeditve v MFERAC in izpis obrazca PPS posreduje v SPUP.

SPUP vrne nepravilno izpolnjen obrazec PPS neposrednemu uporabniku v popravek ali dopolnitev.

SPUP zavrne predlog za prerazporeditev pravic porabe, če ni razpoložljivih pravic porabe na proračunski vrstici iz katere se sredstva prerazporejajo.

Usklajen predlog za prerazporeditev posreduje MF v odločitev vladi.

V primeru, da SPUP ne soglaša s predlagano prerazporeditvijo, predlagatelj pa vztraja pri svojem predlogu, MF v obrazložitvi predloga za prerazporeditev predlaga vladi, da predloga ne sprejme in pojasni svoje stališče.

SPUP v 5. dneh po prejemu sklepa vlade izvede prerazporeditev in obvesti predlagatelja prerazporeditve o izvedeni prerazporeditvi. Obrazec PPS SPUP arhivira.

30. člen

Predlagatelji prerazporeditve morajo predložiti SPUP predlog za prerazporeditev na postavkah za plače, o katerih odloča vlada, najkasneje do 15. dne v mesecu, kolikor gre za zagotovitev ocenjenih manjkajočih pravic porabe, potrebnih za naslednje izplačilo plač.

31. člen

Prerazporeditev se na samostojnem strežniku neposrednega uporabnika lahko dokončno izvrši samo, če se prerazporeditev predhodno izvrši na centralnem strežniku MF.

5. POSTOPKI ZA ODPIRANJE NOVIH POSTAVK ALI NOVIH KONTOV V OKVIRU V PRORAČUNU ŽE ODPRTIH POSTAVK

32. člen

Če so izpolnjeni pogoji iz 41., 42., 43., 45., 46., 47. in 74. člena ZJF, se lahko v sprejetem proračunu odprejo nove postavke oziroma proračunske vrstice ali pa se aktivirajo stare.

O odpiranju novih postavk odloča SPUP na podlagi obrazloženega predloga neposrednega uporabnika.

33. člen

Novi konto v okviru v proračunu že določenih postavk se praviloma sme odpreti v okviru podskupine kontov postavke, v okviru katere se konto odpira.

Pravice porabe na novem kontu se zagotovijo s prerazporeditvijo.

O odpiranju novih kontov izdatkov odloča SPUP na predlog neposrednega uporabnika. Predlog mora biti posredovan na obrazcu "Predlog za odprtje nove proračunske vrstice"; v nadaljevanju: PONPV), ki je v prilogi številka 3, kjer mora biti označeno, da se predlaga odprtje novega konta v okviru v proračunu že določenih postavk. Obrazec PONPV se posreduje ločeno samo za odprtje novega konta. Utemeljitev predloga mora biti vsebinsko dovolj podrobna, tako da je mogoče na njeni podlagi presoditi upravičenost odprtja novega konta.

6. VKLJUČEVANJE NAMENSKIH PREJEMKOV [br] IN IZDATKOV V PRORAČUN

34. člen

Namenski prejemki proračuna so prejemki proračuna, ki so kot takšni opredeljeni v:

1.

43. ter 74. členu ZJF in

2.

v ZIPRS.

35. člen

Za porabo namenskih prejemkov proračuna veljajo določbe zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo porabo proračunskih sredstev, razen če ni v ZJF, ZIPRS ali tem pravilniku drugače določeno.

36. člen

Namenski prejemki se v proračunu izkazujejo na posebnih postavkah.

Neposredni uporabniki:

1.

smejo prevzemati in plačevati obveznosti v breme namenskih prejemkov samo do višine na posebni postavki zagotovljenih in neizkoriščenih pravic porabe, razen če je v tem pravilniku drugače določeno in

2.

ne smejo prevzemati obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme namenskih prejemkov v prihodnjih letih, razen če je v ZIPRS ali v tem pravilniku drugače določeno.

37. člen

Kolikor se v proračun vplača namenski prejemek, za katerega v sprejetem proračunu še ni odprta posebna postavka, odpre SPUP na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik namenskih prejemkov, novo posebno postavko.

Predlog za odprtje posebne postavke posreduje neposredni uporabnik SPUP na obrazcu "Vloga za odprtje nove proračunske postavke-konto iz namenskih prejemkov in/ali povečanje oziroma razporeditve veljavnega proračuna", ki je priloga številka 4 tega pravilnika.

Posebna postavka se odpre:

1.

glede na namen porabe namenskih prejemkov. Iz imena posebne postavke mora biti razvidna vrsta namenskega prejemka, na katerega se izdatek nanaša, ali namen porabe namenskih prejemkov in

2.

v višini dejansko vplačanih namenskih prejemkov, razen če je v tem pravilniku drugače določeno. Dejansko vplačilo namenskih prejemkov mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.

38. člen

Kolikor je v sprejetem proračunu za določen namenski izdatek že odprta posebna postavka, se na tej postavki po uveljavitvi proračuna določi obseg pravic porabe v višini 0 tolarjev.

Obseg pravic porabe na posebni postavki se poveča v višini:

1.

iz preteklega leta prenesenih neporabljenih pravic porabe ali

2.

dejansko vplačanih prejemkov proračuna, razen če je v tem pravilniku drugače določeno. Dejansko vplačilo namenskih prejemkov mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.

39. člen

Prerazporejanje pravic porabe med posebnimi postavkami in integralnimi postavkami, ni dovoljeno.

40. člen

Določbe tega pravilnika, ki urejajo določanje kvot, se ne uporabljajo za porabo namenskih prejemkov proračuna.

6.1. Donacije

6.1.1 Splošno

41. člen

Donacije Republiki Sloveniji v obliki denarnih sredstev so prihodek proračuna Republike Slovenije.

Donacije so namenski prihodek proračuna, ki se lahko uporabi samo za namene, za katere je bil podarjen.

42. člen

Občine so lastnice premoženja, ki se nabavi iz denarnih sredstev, ki se v državnem proračunu obravnavajo kot donacije in jih kot investicijski transfer prejmejo od neposrednih uporabnikov oziroma jih v njihovem imenu prejmejo druge pravne ali fizične osebe.

43. člen

Koristnik donacije pošlje pisno vlogo ZEZRD na obrazcu "Odprtje novega posebnega deviznega transakcijskega računa", ki je v prilogi številka 5 tega pravilnika, da:

1.

odpre posebni devizni transakcijski račun ali

2.

odpre podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države ali

3.

določi tolarski ali devizni podračun proračuna na katerega se nakažejo sredstva donacij. Pri tem navede tudi namen uporabe obresti od upravljanja z donacijami.

ZEZRD zahtevo po odobritvi odprtja posebnega deviznega transakcijskega računa posreduje glavnemu uradu Uprave Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP), le-ta pa Banki Slovenije (v nadaljnjem besedilu: BS).

Neposredni uporabnik obvesti UJP in ZEZRD o vsakem pričakovanem nakazilu donacij na devizni račun na obrazcu "Obvestilo o pričakovanem prilivu deviznih sredstev", ki je v prilogi številka 6 tega pravilnika.

Podrobnejša navodila pri določanju sklicne številke neposredni uporabnik pridobi v Sektorju glavne knjige zakladnice v MF (v nadaljnjem besedilu: SGKZ).

44. člen

Sredstva donacij se vključujejo v proračun v skladu s 37. in 38. členom tega pravilnika.

V primeru sredstev donacij, nominiranih v tuji valuti, se obseg pravic porabe na postavki donacij določa v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju BS za posamezno tujo valuto, veljavnem na dan nakazila sredstev na račun proračuna, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.

Koristnik donacije mora sam voditi evidenco o prejemu in porabi sredstev v tuji valuti, ki jo mesečno posreduje SGKZ, ki jo potrdi glede na stanje na deviznem računu in sporoči znesek tečajnih razlik pripisanih na devizni račun. Neposredni uporabnik na osnovi podatkov SGKZ pripravi, če je to potrebno, mesečno, vsekakor pa na dan 31. december, zahtevek za uskladitev obsega pravic porabe na postavki donacij zaradi spremembe deviznih tečajev. Ta zahtevek posreduje v SPUP.

45. člen

Kolikor je v sporazumu ali pogodbi z donatorjem tako dogovorjeno, se iz sredstev donacij zagotavljajo sredstva za plačilo:

1.

davkov in prispevkov;

2.

bančnih provizij;

3.

konverzije tujih valut v tolarje in

4.

drugih stroškov.

V nasprotnem primeru zagotavlja sredstva za navedene namene koristnik donacije iz drugih postavk v okviru svojega finančnega načrta.

Obresti od upravljanja z donacijami so prihodek proračuna, kolikor v sporazumu ali pogodbi z donatorjem ni določeno drugače.

46. člen

Poleg predpisane dokumentacije za izplačilo iz proračuna mora neposredni uporabnik za izplačilo donacij iz deviznih računov predložiti SJR tudi obrazec "Plačilo iz deviznih sredstev", ki je v prilogi številka 7 tega pravilnika, na katerem označi ali gre za:

1.

plačilo izvajalcu v tujini;

2.

prenos deviznih sredstev na račun nerezidenta;

3.

prodajo deviznih sredstev za plačilo izvajalcu v državi in

4.

dvig tuje gotovine.

Obrazec, ki je potreben za izplačilo, mora podpisati odredbodajalec neposrednega uporabnika, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.

SJR pošlje obrazec ZEZRD, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.

47. člen

Na podlagi pisne zahteve donatorja se neporabljena sredstva donacij:

1.

vrnejo donatorju, pri čemer se na ustrezni postavki za vrnjena sredstva donacij zmanjšajo pravice porabe v finančnem načrtu neposrednega uporabnika ali

2.

prerazporedijo za drugi namen donacij, če je to določeno v sporazumu ali v pogodbi z donatorjem.

6.1.2 Predpristopne pomoči Evropske unije

48. člen

Določbe tega poglavja se uporabljajo za uporabo sredstev programov PHARE, ISPA in SAPARD, ki so dodeljena Republiki Sloveniji v okviru predpristopne pomoči Evropske unije, razen kolikor ni s posebnim navodilom Ministra za finance urejeno drugače.

49. člen

Nacionalni sklad v MF (v nadaljnjem besedilu: NS) vlaga zahtevke za odprtje namenskih deviznih transakcijskih računov za MF – NS pri BS (v nadaljevanju: račun) za črpanje donacij iz programov PHARE in ISPA, ki se izvajajo po sistemu decentralizirane implementacije.

NS obvešča ZEZRD in SGKZ o vsakem pričakovanem nakazilu donacij iz naslova programa PHARE (v nadaljevanju: sredstva PHARE) ali ISPA (v nadaljevanju: sredstva ISPA) na odprti račun ter navede predvideno višino sredstev.

50. člen

Postavko-konto v breme sredstev PHARE (v nadaljevanju: postavka PHARE) ali ISPA (v nadaljevanju: postavka ISPA) v finančnem načrtu neposrednega uporabnika odpre SPUP na predlog neposrednega uporabnika, če:

1.

je podpisan finančni memorandum iz programa PHARE oziroma ISPA in

2.

s tem predhodno soglaša NS.

Predlog za odprtje postavke PHARE oziroma ISPA posreduje neposredni uporabnik na obrazcu "Decentralizirana implementacija programov PHARE/ISPA: Vloga za odprtje nove proračunske postavke – konto/Vloga za povečanje veljavnega proračuna", ki je v prilogi številka 8 tega pravilnika.

Postavka PHARE mora imeti v nazivu oznako "PHARE CFCU" in se opredeli kot tip 3 (donacija).

Postavka ISPA mora imeti v nazivu oznako "ISPA CFCU" in se opredeli kot tip 3 (donacija).

Postavka PHARE oziroma ISPA se odpre v višini 0 tolarjev. Kolikor je v sprejetem proračunu že odprta postavka PHARE oziroma ISPA, se višina sredstev na tej postavki določi v višini 0 tolarjev.

51. člen

Kolikor finančni memorandum zahteva sofinanciranje:

1.

programov PHARE iz slovenskih sredstev, mora imeti postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje, v nazivu z oznako "PHARE-lastna udeležba" in se opredeli kot tip 20 (lastna udeležba);

2.

programov ISPA iz slovenskih sredstev, mora imeti postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje, v nazivu z oznako "ISPA-lastna udeležba" in se opredeli kot tip 20 (lastna udeležba) in

3.

programa SAPARD iz slovenskih sredstev, mora imeti postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje, v nazivu oznako "SAPARD – lastna udeležba" in se opredeli kot tip 20 (lastna udeležba).

S postavk iz prejšnjega odstavka ni dovoljeno prerazporejanje.

52. člen

Za obvezno poročanje donatorju o sofinanciranju programov PHARE iz slovenskih sredstev je neposredni uporabnik dolžan poročati NS in sicer:

1.

neposredni uporabnik pisno in v elektronski obliki posreduje NS četrtletno poročilo po posameznem finančnem memorandumu, pripravljeno na obrazcu "Četrtletno poročilo po posameznem finančnem memorandumu", ki je v prilogi številka 9 tega pravilnika, do 10. dne v mesecu, ki sledi mesecu, ko se je izteklo posamezno četrtletje. Začetek prvega četrtletja se določi z mesecem, v katerem je podpisan finančni memorandum;

2.

neposredni uporabnik pisno in v elektronski obliki posreduje NS končno poročilo po posameznem finančnem memorandumu, pripravljeno na obrazcu "Končno poročilo po posameznem finančnem memorandumu", ki je v prilogi številka 10 tega pravilnika, do 20. dne v mesecu, ki sledi mesecu, ko se je iztekla veljavnost finančnega memoranduma za črpanje sredstev.

53. člen

Neposredni uporabniki lahko prevzemajo obveznosti v breme:

1.

sredstev PHARE, ne glede na višino pravic porabe na postavki PHARE, pod pogojem, da pogodbo pred podpisom izvajalca pisno odobri pristojni odredbodajalec za izvedbo programa PHARE (PAO) in

2.

sredstev ISPA, ne glede na višino pravic porabe na postavki ISPA, pod pogojem, da pogodbo pred podpisom izvajalca pisno odobri pristojni odredbodajalec za izvedbo programa ISPA (SAO).

Izvajalec podpiše pogodbo iz prejšnjega odstavka tega člena zadnji, ne glede na določbe drugih predpisov, razen če donator določi drugače.

54. člen

Pravice porabe za plačilo:

1.

davka na dodano vrednost ter drugih davkov in prispevkov, potrebnih za izvedbo programov PHARE ali ISPA, se praviloma zagotavljajo na postavkah z oznako PHARE-lastna udeležba ali ISPA-lastna udeležba pri neposrednem uporabniku;

2.

provizije BS ob nakazilu sredstev na račun pri BS (prilivna provizija) in provizije BS ob nakazilu sredstev izvajalcu v tujino (odlivna provizija) se zagotavljajo na posebni postavki PHARE oziroma ISPA pri MF. Plačilo se izvrši na podlagi obračuna, ki ga državi izstavi BS in

3.

provizije BS za konverzijo tujih valut v tolarje se zagotavljajo pri neposrednem uporabniku na postavki PHARE oziroma ISPA, na katero se nakazilo nanaša.

55. člen

Ne glede na roke plačil, ki so predpisani za izplačila iz proračuna, mora neposredni uporabnik v pogodbi dogovoriti roke plačil v breme sredstev PHARE oziroma ISPA, kot jih določi donator. To velja tudi za roke plačil v breme sredstev lastne udeležbe za sofinanciranje programov PHARE oziroma ISPA, če se sredstva lastne udeležbe porabljajo na podlagi pogodbe, v kateri je dogovorjena tudi poraba sredstev PHARE oziroma ISPA.

Ne glede na pogoje za dogovarjanje predplačil, ki so v tem pravilniku predpisani za prevzemanje obveznosti iz proračuna, sme neposredni uporabnik v sofinancirani pogodbi dogovoriti predplačila v breme sredstev PHARE oziroma ISPA in sredstev lastne udeležbe samo pod pogoji, kot jih določi donator.

Glede na določbo prejšnjega odstavka je neposredni uporabnik dolžan zagotoviti, da je predplačilo davka na dodano vrednost vedno zavarovano z bančno garancijo ali drugim ustreznim instrumentom zavarovanja, s katerim izvajalec zavaruje izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih decentralizirane implementacije programa PHARE oziroma ISPA.

56. člen

Ne glede na določbe 130. člena tega pravilnika predložijo neposredni uporabniki dokumentacijo za plačilo obveznosti iz sredstev PHARE, ISPA in/ali sredstev lastne udeležbe v Centralno finančno in pogodbeno enoto v Ministrstvu za finance (v nadaljnjem besedilu: CFPE) v 2 izvodih takoj, najkasneje pa 19 delovnih dni pred dnem, predvidenim za izplačilo.

57. člen

Pravice porabe za realizacijo izplačila se na ustrezni postavki PHARE oziroma ISPA v finančnem načrtu neposrednega uporabnika zagotovijo z razporeditvijo sredstev, ki so nerazporejena na računu NS ali CFPE.

Neposredni uporabnik mora hkrati z odredbo v breme postavke PHARE oziroma ISPA posredovati CFPE tudi predlog za povečanje pravic porabe na postavki PHARE oziroma ISPA na obrazcu iz 50. člena tega pravilnika. Neposredni uporabnik mora na odredbi in na obrazcu FEP dodati vidno oznako "PHARE CFCU" ali "ISPA CFCU".

Pravice porabe se povečajo na osnovi soglasja NS k predlogu neposrednega uporabnika za povečanje pravic porabe na postavki PHARE ali ISPA, pri čemer se za izračun tolarske vrednosti upošteva ocenjeno vrednost menjalnega tečaja BS za valuto EUR na dan nakazila sredstev izvajalcu. Pravice porabe na postavki na koncu leta se prilagodijo višini izplačanih sredstev na dan 31. december.

Če sredstva ISPA na računu NS, ne zadoščajo za povečanje pravic porabe na namenski postavki z oznako ISPA, se pravice porabe na tej postavki povečajo v breme rednih sredstev proračuna. NS mora v takšnem primeru predhodno obvestiti neposrednega uporabnika, ZEZRD in SPUP. Nacionalni sklad mora vrniti sredstva v proračun takoj po prejetju priliva sredstev ISPA na račun NS.

Obrazec iz 46. člena tega pravilnika pripravi in podpiše NS ali CFPE in ga posreduje ZEZRD, kopijo pa skupaj s predpisano dokumentacijo za izplačilo iz proračuna predloži računovodski službi neposrednega uporabnika.

58. člen

Občine prevzemajo pogodbene obveznosti v okviru izvajanja projektov, za katere so zagotovljena sredstva PHARE ali ISPA, na podlagi pogodbe o sofinanciranju projektov s pristojnim neposrednim uporabnikom, pri katerem je odprta postavka PHARE ali ISPA in konto investicijski transfer.

Izplačilo sredstev ISPA je dovoljeno na osnovi naslednje dokumentacije, ki jo neposredni uporabnik predloži CFPE pri MF:

1.

zahtevek občine za porabo sredstev ISPA;

2.

izjava občine o dnevu predvidenega plačila in

3.

ostala predpisana dokumentacija.

V primeru razpoložljivih donacijskih sredstev se nakazilo sredstev sofinanciranja za projekt PHARE ali ISPA, glede na pogodbeno ureditev v konkretnem primeru, izvrši:

4.

isti dan, kot je občina predvidela izplačilo izvajalcu ali

5.

v 60 dneh od dne, ko je CFPE izdala navodila za prenos sredstev.

Za porabo sredstev ISPA morajo občine predložiti CFPE pri MF in neposrednemu uporabniku dokazilo o izvršenem plačilu izvajalcu. Dokazilo o izvršenem plačilu izvajalcu je potrebno predložiti najkasneje v 8 dneh po izvršitvi plačila in predstavlja pogoj za naslednje nakazilo.

59. člen

Plačilo obveznosti iz programov PHARE ali ISPA se izvrši samo, če je odredbo za plačilo predhodno pisno odobril nacionalni odredbodajalec (NAO).

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za plačilo obveznosti iz programov PHARE, ki so bili sklenjeni pred letom 1998, izvrši samo, če je odredbo za plačilo predhodno pisno odobril odredbodajalec za izvedbo programa PHARE (PAO).

Pred pisno odobritvijo iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko NS ali CFPE popravi neustrezno ali napačno navedene podatke na odredbi, ki jo je podpisal odredbodajalec neposrednega uporabnika. NS ali CFPE o popravkih na odredbi pisno obvesti odredbodajalca neposrednega uporabnika najkasneje naslednji dan po pisni odobritvi prvega ali drugega odstavka tega člena.

60. člen

Donatorju se na njegovo zahtevo vrnejo sredstva PHARE oziroma ISPA:

1.

za katera ni bila sklenjena pogodba o porabi sredstev do roka izteka finančnega memoranduma ali če sredstva PHARE oziroma ISPA zaradi racionalne izvedbe niso bila porabljena v predvideni višini. Zahtevek za vračilo sredstev PHARE oziroma ISPA vloži NS ali CFPE. Za znesek donatorju vrnjenih sredstev se zmanjšajo pravice porabe pri neposrednem uporabniku, če so te zagotovljene na postavki PHARE oziroma ISPA in

2.

če so bila sredstva PHARE oziroma ISPA nenamensko ali nepravilno izplačana. Pravice porabe za vračila in s tem povezane obresti ter za druge stroške mora zagotoviti neposredni uporabnik iz postavk v svojem finančnem načrtu.

61. člen

Ne glede na predpise, ki urejajo finančno in računovodsko poslovanje neposrednih uporabnikov, hranita NS ali CFPE:

1.

originalne izvode bančnih garancij in drugih ustreznih instrumentov zavarovanja in

2.

certifikatov o poreklu blaga.

Originalni izvod bančne garancije ali drugega ustreznega instrumenta zavarovanja so neposredni uporabniki dolžni predložiti nacionalnemu skladu ali CFPE v roku 5 dni po prejemu le-tega. Neposredni uporabnik je dolžan zagotoviti, da je instrument zavarovanja izdan v skladu s predpisi za decentralizirano izvajanje programov PHARE oziroma ISPA, pri čemer mora posebej skrbno paziti, da instrumentu zavarovanja ne poteče rok veljavnosti.

Originalni izvod certifikata o poreklu blaga neposredni uporabniki predložijo NS ali CFPE ob predložitvi dokumentacije za izplačilo. Nacionalni odredbodajalec (NAO) ali odredbodajalec za izvedbo programa PHARE (PAO) lahko v imenu upravičenca v instrumentu zavarovanja iz prvega odstavka tega člena uveljavljata njegove pravice.

6.2. Kupnine, najemnine in odškodnine

62. člen

Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije

Časovnica