• PREDPIS
  • RAZVELJAVLJEN, a se še uporablja

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 106-4965/1999, stran 16297 DATUM OBJAVE: 23.12.1999

VELJAVNOST: od 1.1.2000 do 31.12.2012 / UPORABA: od 1.1.2000

RS 106-4965/1999

Verzija 59 / 59

Čistopis se uporablja od 29.10.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 16.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 29.10.2021
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
4965. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
Razglašam zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 10. decembra 1999.
Št. 001-22-181/99
Ljubljana, dne 20. decembra 1999.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (ZPIZ-1)

TRETJI DEL

PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC

IV. poglavje

Pravice na podlagi invalidnosti

6. Pravica do nadomestila za invalidnost

101. člen

(Dolžnosti in postopki delodajalca v zvezi z zagotovitvijo pravic delovnega invalida)

(1)

Zavarovancu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju Republike Slovenije, mora delodajalec ponuditi opravljanje drugega dela na delovnem mestu v skladu z njegovo preostalo delovno zmožnostjo in strokovno izobrazbo oziroma usposobljenostjo oziroma mu zagotoviti poklicno rehabilitacijo ali delo s krajšim delovnim časom od polnega, razen v primerih, ko mu lahko skladno s 102. členom tega zakona in predpisi o delovnih razmerjih odpove pogodbo o zaposlitvi.

(2)

Zavarovancu, kateremu je z dokončno odločbo priznana pravica do poklicne rehabilitacije na podlagi invalidnosti II. kategorije, delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga invalidnosti šele po uspešno končani poklicni rehabilitaciji, sočasno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pa mu mora ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delo na drugem delovnem mestu skladno s pogodbo o poklicni rehabilitaciji iz 86. člena tega zakona in predpisi o delovnih razmerjih. Določbe sicer veljavne pogodbe o zaposlitvi se v času poklicne rehabilitacije zavarovanca ne izvajajo v tistem delu, ki je urejen v pogodbi o poklicni rehabilitaciji.

(3)

Zavarovancu, kateremu je z dokončno odločbo priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega ali pravica do premestitve na drugo delovno mesto na podlagi invalidnosti III. kategorije ali invalidnosti II. kategorije po dopolnjenem 50. letu starosti, delodajalec iz razloga invalidnosti redno odpove pogodbo o zaposlitvi, sočasno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pa mu mora ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovni čas krajši od polnega delovnega časa ali za delo na drugem delovnem mestu skladno s predpisi o delovnih razmerjih.

(4)

Pri zagotovitvi pravic in zaposlovanju zavarovancev, pri katerih je nastala invalidnost oziroma pri izbiri drugega delovnega mesta, mora delodajalec upoštevati:

-

mnenje invalidske komisije o zavarovančevi preostali delovni zmožnosti,

-

usposobljenost zavarovanca po uspešno končani poklicni rehabilitaciji ter

-

določbe zakona, ki ureja delovna razmerja in kolektivnih pogodb.

(5)

Zavarovanec in delodajalec lahko zahtevata dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije o ustreznosti ponujenega delovnega mesta ali poklicne rehabilitacije.

(6)

Če zavarovanec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, skladno z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, v roku 30 dni od prejema ponudbe ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine kot delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, ima pa pravico do minimalnega odpovednega roka kot delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(7)

Če delodajalec v skladu s prvimi petimi odstavki tega člena zavarovancu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pod pogoji, ki so mu priznani kot pravice na podlagi invalidnosti, je to skladno s predpisi o delovnih razmerjih razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani zavarovanca, delodajalec pa mu je dolžan izplačati odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in odškodnino najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

7. Prenehanje delovnega razmerja delovnemu invalidu

102. člen

(Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi)

(1)

Zavarovancu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju Republike Slovenije, lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih le v primeru, če mu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga utemeljeno ne more skladno s prejšnjim členom tega zakona zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega.

(2)

Delodajalec lahko skladno s predpisi o delovnih razmerjih odpove pogodbo o zaposlitvi zavarovancu iz prejšnjega člena oziroma prvega odstavka tega člena, če delovni invalid brez opravičljivih razlogov:

-

v zakonsko določenem roku ne podpiše pogodbe o poklicni rehabilitaciji iz 86. člena tega zakona ali ne nastopi oziroma ne konča rehabilitacije v roku, določenem s to pogodbo,

-

ne izpolnjuje obveznosti, ki so določene v pogodbi o poklicni rehabilitaciji,

-

ne nastopi dela na drugem delovnem mestu v skladu s prejšnjim členom tega zakona, ali

-

ne prične z delom s krajšim delovnim časom od polnega v skladu s prejšnjim členom tega zakona.

103. člen

(Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi)

(1)

Pri delodajalcu, ki ima najmanj pet zaposlenih delavcev, ugotovi razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka prejšnjega člena komisija v sestavi:

-

predstavnik zavoda,

-

predstavnik Inšpektorata Republike Slovenije za delo,

-

predstavnik zavoda za zaposlovanje,

-

predstavnik delodajalcev in predstavnik sindikatov.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pri delodajalcu, ki ima zaposlenih manj kot pet delavcev ugotavlja razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka prejšnjega člena komisija iz prejšnjega odstavka, če tako predlaga zavod, zavod za zaposlovanje, zavarovanec ali delodajalec.

(3)

Komisijo iz prvega odstavka tega člena ter način njenega dela določi minister, pristojen za delo.

(4)

Komisija veljavno odloča, če je prisotna večina članov. Odločitev komisije je dokončna.

(5)

Stroške dela komisije nosi zavod.

104. člen

(Pravice delovnega invalida v primeru prenehanja delovnega razmerja)

(1)

Zavarovanec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena tega zakona, uveljavi pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, po izteku teh pravic, pa pravice po tem zakonu.

(2)

Zavarovanec, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana po drugem odstavku 102. člena tega zakona, ne more po prenehanju delovnega razmerja na podlagi iste invalidnosti uveljaviti nobenih pravic po tem zakonu.

V. poglavje

Pravice za primer zavarovančeve smrti

3. Družinska pokojnina

117. člen

(Potrdilo o šolanju)

(1)

Otrok dokazuje šolanje vsako leto s potrdilom šole.

VIII. poglavje

Invalidnina

143. člen

(Telesna okvara)

(1)

Telesna okvara je podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne.

(2)

Zavarovanec, pri katerem nastane telesna okvara med zavarovanjem, pridobi pravico do denarnega nadomestila za to okvaro (v nadaljnjem besedilu: invalidnina) ob enakih pogojih glede pokojninske dobe, ki veljajo za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.

(3)

Vrste telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine, in odstotke teh okvar določi minister, pristojen za delo, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravstvo.

144. člen

(Pridobitev pravice do invalidnine)

(1)

Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec za telesno okvaro, ki je posledica:

-

poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara najmanj 30%, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo;

-

bolezni ali poškodbe izven dela, če znaša telesna okvara najmanj 50%, in če ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to ali telesna okvara povzroča invalidnost ali ne.

(2)

Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec ne glede na to, ali uživa tudi kakšno drugo pravico po tem zakonu.

(3)

Zavarovanec ne pridobi pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki jo je imel pred vključitvijo v zavarovanje, če pa se takšna telesna okvara poslabša med trajanjem zavarovanja, se odmeri invalidnina samo za telesno okvaro, ki jo predstavlja poslabšanje.

(4)

Izjemoma pridobi zavarovanec, ki je imel pred vključitvijo v zavarovanje poškodovano oko, uho, roko, nogo ali drug parni organ, pa si pozneje poškoduje še drug enak organ, pravico do invalidnine za telesno okvaro obeh organov.

145. člen

(Stopnje telesnih okvar)

(1)

Telesne okvare se glede na težo razvrščajo v naslednjih osem stopenj: 
-----------------------------------------------------------------
Stopnja                                 Telesna okvara %
-----------------------------------------------------------------
1. stopnja                                   100
2. stopnja                                    90
3. stopnja                                    80
4. stopnja                                    70
5. stopnja                                    60
6. stopnja                                    50
7. stopnja                                    40
8. stopnja                                    30
-----------------------------------------------------------------

(2)

Invalidnina se odmeri glede na stopnjo in vzrok nastanka telesne okvare v času njenega nastanka.

146. člen

(Odmera invalidnine)

(1)

Invalidnina, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri od zneska osnove iz 57. člena tega zakona in znaša: 
-----------------------------------------------------------------
Za telesno okvaro                        Odstotek od zneska
                                         osnove iz 57. člena
-----------------------------------------------------------------
1. stopnja                                        24
2. stopnja                                        22
3. stopnja                                        20
4. stopnja                                        18
5. stopnja                                        16
6. stopnja                                        14
7. stopnja                                        12
8. stopnja                                        10
-----------------------------------------------------------------

(2)

Invalidnina, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, znaša 70% zneska, določenega za telesno okvaro iste stopnje, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

147. člen

(Odmera invalidnine pri mešanih vzrokih telesne okvare)
Če je telesna okvara, na podlagi katere pridobi zavarovanec pravico do invalidnine, deloma posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se invalidnina odmeri v skupnem znesku glede na ugotovljeno skupno stopnjo telesne okvare. Znesek invalidnine se določi sorazmerno glede na vpliv posameznega vzroka na skupen odstotek telesne okvare.

148. člen

(Poslabšanje telesne okvare)

(1)

Uživalcu invalidnine se upošteva poznejše poslabšanje telesne okvare za priznavanje višje stopnje telesne okvare.

(2)

Če se pri zavarovancu, ki je imel prej telesno okvaro pod 30% oziroma pod 50%, ta okvara toliko poslabša, da znaša 30% oziroma 50% ali več, pridobi zavarovanec pravico do invalidnine, če ob poslabšanju telesne okvare izpolnjuje pogoje za priznanje te pravice.

(3)

Nova stopnja telesne okvare se v primerih iz prejšnjih dveh odstavkov določi na podlagi skupne telesne okvare.

149. člen

(Izbira med invalidninami po različnih predpisih)
Če ima zavarovanec za isti primer telesne okvare pravico do invalidnine po tem zakonu in pravico do invalidnine po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od obeh pravic, ki si jo izbere.

DVANAJSTI DEL

DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

IV. poglavje

Sklad obrtnikov

382. člen

(Status in poslovanje sklada obrtnikov)

(1)

Sklad obrtnikov je pravna oseba, ki je ustanovljena za opravljanje storitev prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja samostojnih podjetnikov, samozaposlenih, njihovih družinskih članov in pri njih zaposlenih delavcev.

(2)

Sklad obrtnikov se vpiše v sodni register.

(3)

Sedež sklada obrtnikov je v Ljubljani.

383. člen

(Organi upravljanja sklada obrtnikov)

(1)

Organi sklada obrtnikov so skupščina, nadzorni svet in uprava.

(2)

Skupščina šteje 25 članov, nadzorni svet pa pet članov.

(3)

Sklad obrtnikov zastopa in vodi njegove posle uprava. Predsednika in člane uprave imenuje skupščina na podlagi javnega razpisa.

(4)

Sklad obrtnikov ima statut, ki ga sprejme skupščina.

384. člen

(Zavarovanci sklada obrtnikov)

(1)

V dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga izvaja sklad obrtnikov, se lahko prostovoljno vključijo osebe, ki so že vključene v obvezno zavarovanje po tem zakonu.

(2)

Zavezanci za plačilo prispevkov za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga izvaja sklad obrtnikov, so zavarovanci, oziroma njihovi delodajalci, če se tako dogovorijo z zavarovancem. Prispevki za dodatno pokojninsko zavarovanje imajo enak davčni status kot prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

385. člen

(Pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja pri skladu obrtnikov in poslovanje sklada obrtnikov)

(1)

Na podlagi dodatnega pokojninskega zavarovanja pripada zavarovancem pravica do dodatne pokojnine.

(2)

Kriterije za določanje višine dodatne pokojnine pri skladu obrtnikov se določi s pokojninskim načrtom.

(3)

Pokojninski načrt dodatnega pokojninskega zavarovanja pri skladu obrtnikov določa:

-

višino mesečnih prispevkov za posameznega zavarovanca,

-

način izračuna poklicne pokojnine,

-

minimalni donos na vplačane prispevke,

-

pogoje za pridobitev dodatne pokojnine in

-

investicijsko strategijo.

(4)

Pokojninski načrt dodatnega pokojninskega zavarovanja pri skladu obrtnikov aktuarsko potrdi Urad za zavarovalni nadzor pri Ministrstvu za finance, sprejme pa ga minister, pristojen za delo.

386. člen

(Nadzor nad poslovanjem sklada obrtnikov)

(1)

Sklad obrtnikov mora voditi poslovne knjige in letna poslovna poročila v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah in slovenskimi računovodskimi standardi, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(2)

Sklad obrtnikov mora zagotavljati javnost podatkov iz letnih poročil tako, kot določa zakon o gospodarskih družbah.

(3)

Nadzor nad poslovanjem sklada obrtnikov izvaja minister, pristojen za delo.

(4)

Pravilnost poslovanja sklada obrtnikov z vidika davčnih predpisov na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja nadzoruje Davčna uprava Republike Slovenije.

ŠTIRINAJSTI DEL