Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na...

901. Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja

Na podlagi četrtega odstavka 102. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 98/05 – uradno prečiščeno besedilo) minister za šolstvo in šport izdaja

P R A V I L N I K
o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa pogoje za opravljanje, obseg, vsebino, organizacijo in postopek opravljanja strokovnega izpita za strokovne delavce na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami, osnovnega glasbenega izobraževanja, šolskih in obšolskih dejavnosti, nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja, srednjega splošnega izobraževanja, višjega strokovnega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in dijaških domovih ter izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: vrtec oziroma šola).

2. člen

(uradna oseba)

Strokovno in organizacijsko delo v zvezi s strokovnimi izpiti v skladu s tem pravilnikom opravlja uradna oseba, ki jo imenuje minister, pristojen za šolstvo.

II. KANDIDATI ZA STROKOVNI IZPIT

3. člen

(kandidati za strokovni izpit)

Strokovni izpit v skladu s tem pravilnikom lahko opravljajo kandidati, ki so delovne izkušnje pridobili kot pripravniki na področju vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: pripravniki), in kandidati, ki so delovne izkušnje pridobili kot drugi strokovni delavci, ki v vrtcu oziroma šoli opravljajo vzgojno-izobraževalno delo (v nadaljnjem besedilu: drugi strokovni delavci).

4. člen

(pripravniki)

Pripravnik je strokovni delavec, ki izpolnjuje pogoje za pripravnika v skladu s pravilnikom, ki ureja pripravništvo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

5. člen

(drugi strokovni delavci)

(1)

Drugi strokovni delavec je vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, učitelj, svetovalni delavec, knjižničar, predavatelj višje strokovne šole, organizator zdravstveno-higienskega režima, organizator prehrane, organizator šolske prehrane, organizator ali drugi strokovni delavec v izobraževanju odraslih, korepetitor, organizator obveznih izbirnih vsebin, organizator praktičnega usposabljanja z delom, organizator praktičnega pouka, računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti, inštruktor ali laborant, ki ni opravljal pripravništva na področju vzgoje in izobraževanja, je pa v vrtcu oziroma šoli opravljal vzgojno-izobraževalno delo v skladu s 7. členom tega pravilnika na podlagi pogodbenega razmerja iz 109., 109a. ali 109b. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 118/06 – ZUOPP-A, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D) in izpolnjuje druge pogoje v skladu s tem pravilnikom.

(2)

Strokovni izpit v skladu s tem pravilnikom lahko opravlja tudi, kdor je uspešno opravil pet praktičnih nastopov ali pisno nalogo ter ustrezen del aktivnosti iz priprave na strokovni izpit v skladu s tem pravilnikom, in je opravljal pripravništvo v socialno-varstvenem zavodu oziroma je v socialno-varstvenem zavodu opravljal vzgojno-izobraževalno delo najmanj toliko časa, kolikor traja pripravništvo v skladu s pravilnikom, ki ureja pripravništvo na področju vzgoje in izobraževanja, in izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o izobrazbi.

III. POGOJI ZA OPRAVLJANJE STROKOVNEGA IZPITA

6. člen

(pogoji za pripravnike)

(1)

Pripravnik s srednješolsko izobrazbo se lahko prijavi k opravljanju strokovnega izpita najprej po 560 urah opravljenega vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu oziroma šoli, pripravnik z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo pa najprej po 840 urah opravljenega vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu oziroma šoli, če izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o izobrazbi.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pripravnik uveljavlja kot ustrezne delovne izkušnje za pristop k strokovnemu izpitu v skladu s tem pravilnikom tudi:

-

pedagoško prakso v deležu največ ene tretjine obsega pedagoške prakse, določene z izobraževalnim oziroma študijskim programom,

-

organizirano neposredno aktivnost z namenom vzgoje in izobraževanja največ v obsegu 55 ur za strokovne delavce s srednješolsko izobrazbo oziroma 80 ur za strokovne delavce z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo.

Pedagoška praksa se uveljavlja na podlagi javne listine o končanem izobraževalnem oziroma študijskem programu in dokazila o obsegu pedagoške prakse izvajalca izobraževalnega oziroma študijskega programa. Organizirana neposredna aktivnost z namenom vzgoje in izobraževanja se uveljavlja na podlagi dokazila organizatorja, iz katerega je razviden obseg aktivnosti, in poročila pripravnika o opravljeni aktivnosti.

(3)

Pripravnik, ki se je usposabljal za pomočnika vzgojitelja, vzgojitelja, učitelja, korepetitorja, laboranta oziroma inštruktorja, lahko pristopi k opravljanju strokovnega izpita, če ima uspešno opravljenih pet praktičnih nastopov v skladu s pravilnikom, ki ureja pripravništvo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

(4)

Pripravnik, ki se je usposabljal za svetovalnega delavca, knjižničarja, organizatorja zdravstveno-higienskega režima, organizatorja prehrane, organizatorja šolske prehrane, organizatorja ali drugega strokovnega delavca v izobraževanju odraslih, organizatorja obveznih izbirnih vsebin, organizatorja praktičnega usposabljanja z delom, organizatorja praktičnega pouka ali računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti, lahko pristopi k opravljanju strokovnega izpita, če je uspešno opravil pisno nalogo, ki se izvaja pod vodstvom mentorja, določenega v skladu s pravilnikom, ki ureja pripravništvo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

7. člen

(pogoji za druge strokovne delavce)

(1)

Drugi strokovni delavec s srednješolsko izobrazbo se lahko prijavi k opravljanju strokovnega izpita najprej po 560 urah opravljenega vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu oziroma šoli, drugi strokovni delavec z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo pa najprej po 840 urah opravljanja vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu oziroma šoli, če izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o izobrazbi. V tem času se s pridobivanjem kompetenc, ki so določene s pravilnikom, ki ureja pripravništvo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, usposablja za samostojno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu oziroma šoli.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko drugi strokovni delavec uveljavlja kot ustrezne delovne izkušnje za pristop k strokovnemu izpitu v skladu s tem pravilnikom tudi:

-

pedagoško prakso v deležu največ ene tretjine obsega pedagoške prakse, določene z izobraževalnim oziroma študijskim programom,

-

organizirano neposredno aktivnost z namenom vzgoje in izobraževanja največ v obsegu 55 ur za strokovne delavce s srednješolsko izobrazbo oziroma 80 ur za strokovne delavce z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo.

Pedagoška praksa se uveljavlja na podlagi javne listine o končanem izobraževalnem oziroma študijskem programu in dokazila o obsegu pedagoške prakse izvajalca izobraževalnega oziroma študijskega programa. Organizirana neposredna aktivnost z namenom vzgoje in izobraževanja se uveljavlja na podlagi dokazila organizatorja, iz katerega je razviden obseg aktivnosti, in poročila drugega strokovnega delavca o opravljeni aktivnosti.

(3)

Drugi strokovni delavec, ki se prijavi k opravljanju strokovnega izpita za vzgojitelja, pomočnika vzgojitelja, učitelja, predavatelja višje strokovne šole, korepetitorja, inštruktorja oziroma laboranta, lahko pristopi k opravljanju strokovnega izpita, če ima uspešno opravljenih pet praktičnih nastopov, ki jih opravi kot strokovni delavec v javnoveljavnem programu s področja vzgoje in izobraževanja ali v izobraževalnem programu s pridobljeno javno veljavnostjo, za katerega je z zakonom in drugimi predpisi določeno, da mora imeti opravljen strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja.

(4)

Svetovalni delavec, knjižničar, organizator zdravstveno-higienskega režima, organizator prehrane, organizator šolske prehrane, organizator ali drugi strokovni delavec v izobraževanju odraslih, organizator obveznih izbirnih vsebin, organizator praktičnega usposabljanja z delom, organizator praktičnega pouka ter računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti lahko pristopijo k opravljanju strokovnega izpita, če so uspešno opravili pisno nalogo, ki se izvaja pod vodstvom mentorja.

8. člen

(mentorstvo drugemu strokovnemu delavcu)

(1)

Mentor drugemu strokovnemu delavcu v skladu s tem pravilnikom je strokovni delavec, ki spremlja njegovo delo in mu nudi ustrezno strokovno pomoč pri pripravi na strokovni izpit. Mentorja določi ravnatelj izmed strokovnih delavcev vrtca oziroma šole, ki izpolnjujejo z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje dela, ki ga opravlja drugi strokovni delavec pri pripravi na strokovni izpit, in imajo naziv svetnik ali svetovalec oziroma imajo najmanj tri leta naziv mentor.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je lahko mentor tudi strokovni delavec, ki si ne more pridobiti naziva v skladu s pravilnikom, ki ureja napredovanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v nazive, če ima najmanj 5 let delovne dobe na področju vzgoje in izobraževanja.

(3)

Mentorja se določi za obdobje največ dveh mesecev, v katerem drugi strokovni delavec opravlja praktične nastope oziroma pisno nalogo in se pripravlja na strokovni izpit. Praktični nastopi se izvajajo v vrtcu oziroma šoli, in sicer v skupini oziroma oddelku ali pri drugačni obliki dela, in jih spremljata mentor ter ravnatelj vrtca oziroma šole. Vsebino tem za praktične nastope določi mentor najmanj tri delovne dni pred nastopom. Temo pisne naloge določi mentor. Pisno nalogo ocenita mentor in ravnatelj, pri čemer ocenjujeta usposobljenost strokovnega delavca za samostojno reševanje konkretnih nalog na strokovnem področju, na katerem je opravljal vzgojno-izobraževalno delo.

(4)

Drugemu strokovnemu delavcu se lahko pri pripravi na strokovni izpit omogoči izobraževanje in usposabljanje izven vrtca oziroma šole na področjih, določenih za pripravnike, v skladu s pravilnikom, ki ureja pripravništvo strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja.

(5)

Po preteku obdobja iz tretjega odstavka mentor in ravnatelj podata oceno praktičnih nastopov, ki jih drug strokovni delavec uveljavlja za pristop k strokovnemu izpitu, in sicer na obrazcu, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Mentor poda tudi pisno poročilo o usposobljenosti drugega kandidata za samostojno opravljanje dela.

IV. OBSEG IN VSEBINA STROKOVNEGA IZPITA

9. člen

(strokovni izpit kot ustni izpit)

(1)

Strokovni izpit se opravlja kot ustni izpit in obsega tri dele, ki se opravljajo po naslednjem vrstnem redu:

1.

ustavna ureditev Republike Slovenije, ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema in predpisi, ki urejajo človekove ter otrokove pravice in temeljne svoboščine,

2.

predpisi, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja, in

3.

slovenski knjižni jezik oziroma za strokovne delavce vrtcev in šol z italijanskim učnim jezikom italijanski knjižni jezik, za strokovne delavce dvojezičnih vrtcev in šol pa slovenski in madžarski knjižni jezik.

(2)

Podrobnejše vsebine posameznega dela ustnega izpita iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), in se objavijo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

V. SESTAVA IN OBLIKOVANJE KOMISIJ ZA STROKOVNI IZPIT

11. člen

(vrste izpitnih komisij)

(1)

Strokovni izpit se opravlja pred pristojno komisijo za strokovni izpit (v nadaljnjem besedilu: izpitna komisija).

(2)

Strokovni izpiti se opravljajo pred naslednjimi izpitnimi komisijami:

1.

izpitna komisija za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev ter druge strokovne delavce v vrtcih,

2.

izpitna komisija za učitelje in druge strokovne delavce v osnovnih šolah,

3.

izpitna komisija za učitelje in druge strokovne delavce v glasbenih šolah,

4.

izpitna komisija za učitelje in druge strokovne delavce v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju, srednjem strokovnem in tehniškem izobraževanju, srednjem splošnem izobraževanju, vzgojitelje in druge strokovne delavce v dijaških domovih ter strokovne delavce v višjem strokovnem izobraževanju,

5.

izpitna komisija za učitelje, vzgojitelje in druge strokovne delavce v šolah in zavodih za otroke, mladostnike in mlajše polnoletne osebe s posebnimi potrebami,

6.

izpitna komisija za učitelje in druge strokovne delavce v organizacijah za izobraževanje odraslih.

12. člen

(sestava izpitne komisije)

Izpitno komisijo sestavljajo najmanj trije izpraševalci:

-

predsednik, ki je izpraševalec za predpise, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja,

-

izpraševalec za ustavno ureditev Republike Slovenije, ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema in predpisov, ki urejajo človekove ter otrokove pravice in temeljne svoboščine, in

-

ustrezno število članov, ki so izpraševalci za področje slovenskega knjižnega jezika, italijanskega knjižnega jezika oziroma madžarskega knjižnega jezika.

13. člen

(oblikovanje izpitne komisije)

Izpitno komisijo določi uradna oseba izmed izpraševalcev, ki jih po posameznih področjih vzgoje in izobraževanja imenuje minister.

14. člen

(pogoji za imenovanje in postopek izbire)

(1)

Izpraševalec za ustavno ureditev Republike Slovenije, ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema ter predpise, ki urejajo človekove ter otrokove pravice in temeljne svoboščine, je lahko, kdor ima izobrazbo druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza izobrazbi druge stopnje, iz prava in ima najmanj 5 let delovnih izkušenj.

(2)

Izpraševalec za področje slovenskega knjižnega jezika, italijanskega knjižnega jezika oziroma madžarskega knjižnega jezika je lahko, kdor ima izobrazbo druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza izobrazbi druge stopnje, iz slovenščine oziroma ustreznega jezika narodne skupnosti in ima najmanj 5 let delovnih izkušenj.

(3)

Izpraševalec za predpise, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja, je lahko, kdor ima najmanj izobrazbo druge stopnje ali izobrazbo, ki ustreza izobrazbi druge stopnje, 5 let delovnih izkušenj s področja vzgoje in izobraževanja, pridobljene z opravljanjem funkcije ravnatelja ali direktorja vrtca oziroma šole, z delovnim razmerjem na pristojnem ministrstvu, v organih v sestavi ministrstva ali v javnih zavodih iz 28. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in ob vložitvi kandidature za izpraševalca opravlja delo v skladu s to alinejo.

(4)

Ne glede na določilo o izobrazbi za izpraševalca za predpise, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja iz prejšnjega odstavka tega člena, ima lahko izpraševalec v izpitni komisiji za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev ter druge strokovne delavce v vrtcih izobrazbo prve stopnje ali izobrazbo, ki ustreza izobrazbi prve stopnje.

(5)

Izpraševalci se izberejo izmed kandidatov za izpraševalce, ki jih na podlagi povabila k sodelovanju imenuje minister. Minister s sklepom o imenovanju izpraševalcev določi tudi, v katero izpitno komisijo je posamezni izpraševalec imenovan. Izpraševalci imajo možnost ponovnega imenovanja.

15. člen

(dolžnost vestnega opravljanja nalog izpraševalcev)

(1)

Izpraševalci morajo vestno opravljati dolžnosti v zvezi z delom v izpitni komisiji, v katero so določeni z razporedom. Izpraševalec mora takoj, ko izve za razlog, zaradi katerega ne bi mogel opraviti svoje dolžnosti v izpitni komisiji, v katero je določen z razporedom, obvestiti uradno osebo. Minister razreši izpraševalca, če ta večkrat krši obveznosti, določene s tem pravilnikom.

(2)

Izpraševalci morajo spremljati spremembe predpisov in vsebin na področju, za katero so imenovani.

16. člen

(plačilo za delo)

Izpraševalcem izpitne komisije za posameznega kandidata pripada plačilo za delo v komisiji, in sicer:

-

predsedniku izpitne komisije, ki je izpraševalec predpisov, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja, 15,70 eurov bruto,

-

izpraševalcu za ustavno ureditev ter izpraševalcu za slovenski jezik 14 eurov bruto,

-

izpraševalcu za italijanski in madžarski jezik 21,30 eurov bruto.

Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja

Časovnica