Odločba o razveljavitvi 8. člena Zakona o davčnem postopku, kolikor se nanaša na stroške v postopku, ki ga uvede davčni organ po uradni dolžnosti, in o ugotovitvi, da prvi odstavek 15.a člena Zakona o davčnem postopku ni v neskladju z Ustavo

4658. Odločba o razveljavitvi 8. člena Zakona o davčnem postopku, kolikor se nanaša na stroške v postopku, ki ga uvede davčni organ po uradni dolžnosti, in o ugotovitvi, da prvi odstavek 15.a člena Zakona o davčnem postopku ni v neskladju z Ustavo

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo družbe Pekarna Jager, d.o.o., Maribor, in družbe Ročnik Gostinstvo, d.o.o., Maribor, ki ju zastopa Zoran Toplak, odvetnik v Mariboru, na seji dne 8. oktobra 2003

Člen 8 Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 82/98, 91/98, 108/99 in 97/01) se razveljavi, kolikor se nanaša na stroške v postopku, ki ga uvede davčni organ po uradni dolžnosti.

Prvi odstavek 15.a člena Zakona o davčnem postopku ni v neskladju z Ustavo.

Iz navedb v pobudi izhaja, da je davčni organ pri pobudnicah inšpiciral izpolnjevanje davčnih obveznosti. Ker se pobudnici z ugotovitvami davčnega organa nista strinjali, sta na zapisnik podali pripombe in priložili izvedenska mnenja. Ta naj bi dokazovala netočnost inšpekcijskih ugotovitev. Ker stroški izvedencev za pobudnici niso bili malenkostni in ju bremenijo ne glede na izid postopka, menita, da 8. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP) ni v skladu z 2., s 14., z 21. in z 22. členom Ustave. V utemeljitvi poudarjata, da postavlja izpodbijana rešitev državo v vsemogočen položaj, prizadeto stranko pa zgolj v objekt državnega organa, kar naj ne bi bilo v skladu s pojmovanji pravne države oziroma z varstvom človekove osebnosti in dostojanstva. Menita, da bi moral biti položaj državnega organa in stranke v postopku enak. Enaka bi morala biti tudi stroškovna pravila, saj je to izrecno določeno v 22. členu Ustave. Prav tako ne bi smelo biti samovoljnega različnega obravnavanja v različnih postopkih (npr. pravdnem, kazenskem). Navedeno naj bi izhajalo tudi iz 26. člena Ustave, po katerem je država za protipravnost odškodninsko odgovorna. Hkrati izpodbijata pobudnici še 15.a člen ZDavP, po katerem mora biti zapisnik sestavljen in vročen davčnemu zavezancu najpozneje v 15 dneh po končanem pregledu. Menita, da je določba v neskladju z 2. in 21. členom Ustave, saj naj bi bila z Ustavo skladna zgolj ureditev, po kateri se zapisnik sestavlja neposredno v navzočnosti davčnega zavezanca. Kasnejše sestavljanje zapisnika naj namreč ne bi omogočalo sodelovanja pri ugotavljanju dejanskega stanja oziroma naj bi zmanjševalo obseg z Ustavo zagotovljenih pravic, podrobneje opredeljenih v Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – v nadaljevanju: ZUP). Zato naj bi bilo s 15.a členom ZDavP posledično kršeno tudi ustavno načelo "biti slišan" oziroma ustavna pravica "dostopa do državnega organa".

Sekretariat Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve je v odgovoru očitke pobudnic zavrnil kot neutemeljene. Pri tem je izhajal iz dejstva, da je določba 8. člena ZDavP, po kateri bremenijo vsako stranko stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka, primerljiva z rešitvami v drugih postopkih, tudi zaradi 9. člena ZDavP, po katerem določeni stroški davčni organ posebej obremenjujejo. Ob tem je še izpostavil, da je pravica do povračila škode iz 26. člena Ustave neodvisna od ureditve iz izpodbijane določbe. Za 15.a člen ZDavP je poudaril, da odstopa od pravil ZUP, ker se nanaša na zapisnik o davčnem postopku inšpekcijskega nadzora. Čeprav se zapisnik ne piše med izvajanjem posameznih dejanj v postopku, temveč po končanem pregledu, ko se uredijo in preverijo vsi podatki, položaj davčnega zavezanca kot stranke v postopku ni negiran. Zapisnik se namreč vroči davčnemu zavezancu, ki lahko poda pripombe. Te mora davčni organ preveriti in sestaviti dopolnilni zapisnik oziroma jih upoštevati tudi pri izdaji odločbe.

Pobudnici sta na podlagi odgovora nasprotnega udeleženca (poleg poudarjanja drugačnih vsebinskih rešitev v zvezi s stroški postopka) Ustavnemu sodišču predlagali, naj odloči, da se v davčnem postopku uporabljajo določbe 74. do 81. člena ZUP, ki zagotavljajo spoštovanje ustavnih načel.