216. Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javne železniške infrastrukture
Na podlagi 3. točke drugega odstavka 23. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 127/06 – ZJZP in 14/07 – ZSPDPO) v povezavi z 28. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na
področju javne železniške infrastrukture
1. člen
(področje in namen uredbe)
(1)
S to uredbo se ureja priprava in obravnava investicijske dokumentacije za vse investicije s področja javne železniške infrastrukture, ki se financirajo po predpisih, ki urejajo javne finance.
(2)
Ta uredba določa enotno metodologijo priprave in ocenjevanja investicij s področja javne železniške infrastrukture, ki obsega:
-
vrsto in obvezno vsebino investicijske dokumentacije,
-
opredelitev postopkov in udeležencev pri pripravi investicijske dokumentacije ter ocenjevanju investicij,
-
metodološke osnove za vrednotenje in ocenjevanje investicij,
-
minimum meril za ugotavljanje učinkovitosti investicij, ki se izvaja v vseh fazah projektnega cikla in so podlaga za odločanje o investicijah ter njihovo uvrstitev v načrt razvojnih programov.
(3)
Ta uredba se uporablja za ugotavljanje prednosti in slabosti posameznih predlogov projektov oziroma pri odločanju o izbiri izvedljivih projektov, katerih rezultati bodo prispevali k razvoju javne železniške infrastrukture in jih bo mogoče nadzirati v vseh fazah projektnega cikla. Na podlagi izsledkov analiz vrednotenja učinkov teh projektov bo omogočila oblikovanje politike za koristno, gospodarno in učinkovito uporabo javnih sredstev.
(4)
Za vsa vprašanja priprave oziroma obravnave investicijske dokumentacije, ki s to uredbo niso posebej urejena, se uporablja Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06).
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
"alternativa brez investicije" ali ničelna varianta ne vključuje investicijskih izdatkov za ohranjanje obstoječih zmogljivosti. Je osnovno izhodišče pri analizi projekta, katere namen je primerjati stanje s projektom in brez njega, kar se imenuje tudi izhodiščni scenarij;
2.
"alternativa z investicijo" vključuje projekcije stroškov in koristi izbrane variante;
3.
"analiza občutljivosti" je analiza učinkov sprememb nekaterih ključnih predpostavk na rezultate ocenjevanja stroškov in koristi;
4.
"analiza stroškov in koristi" je analiza, s katero ovrednotimo čim več stroškov in koristi projekta v denarnih enotah, in vključuje tudi tiste stroške in koristi, za katere trg ne zagotavlja primerne cene;
5.
"analiza stroškovne učinkovitosti" primerja stroške alternativnih možnosti doseganja oziroma zagotavljanja istega ali podobnih rezultatov. Običajno se stroški izračunavajo na enoto koristi, pri čemer ni nujno, da se koristi izrazijo v denarnih enotah ali z drugo ekonomsko vrednostjo;
6.
"analiza tveganj" je ocenjevanje verjetnosti, da s projektom ne bo pričakovanih dosežkov; če je mogoče to verjetnost številčno izraziti, se imenuje stopnja tveganja. Analiza zajema ovrednotenje projektnih (tveganja razvoja projekta, tveganje izvedbe in obratovanja projekta) in splošnih tveganj (politična, narodnogospodarska, družbenokulturna in druga tveganja);
7.
"analiza vplivov" je ocenjevanje sprememb v družbi, ki so posledica dolgoročnih učinkov izvedbe projektov in ukrepov z vnaprej določenimi cilji (kot na primer na zaposlovanje, konkurenčnost); ocene morajo biti izražene v merljivih enotah, tako da jih bo mogoče povezati s problemi, ki so povzročili nujnost izvedbe teh projektov in ukrepov;
8.
"celovit projekt" sestavlja več investicijskih projektov, od katerih je vsak tehnično-tehnološko in ekonomsko zaokrožena celota, kot na primer naložba v gradnjo železniške proge na celotnem poteku trase med dvema pomembnejšima središčema (koridor), modernizacija železniške proge, vgradnja signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav itd.;
9.
"diskontiranje" je postopek za pretvarjanje prihodnjih denarnih vrednosti v primerljivo sedanjo vrednost s pomočjo diskontne stopnje;
10.
"diskontna stopnja" je letna odstotna mera, po kateri se sedanja vrednost denarne enote v naslednjih letih zmanjšuje s časom. Izraža ovrednotenje prihodnjih stroškov in koristi v primerjavi s sedanjimi;
11.
"družbena diskontna stopnja" kaže družbeni pogled na to, kako se ovrednotijo prihodnje koristi in stroški v primerjavi s sedanjimi. Kadar kapitalski trg ni popoln, se lahko razlikuje od finančne diskontne stopnje;
12.
"ekonomska analiza" je skupno ime za ovrednotenje, pri katerem se upoštevajo vsi ekonomski stroški in koristi v družbi. Utemeljuje upravičenost projekta s širšega družbenega, razvojnogospodarskega in socialnega vidika;
13.
"ekonomska doba investicije" je obdobje, za katero ugotavljamo in analiziramo učinke investicije in zajema čas od začetka investicije do izvedbe ter poskusnega obratovanja in čas trajanja rednega obratovanja s predpisano standardno kakovostjo;
14.
"ekonomska interna stopnja donosnosti" je kazalnik družbenoekonomske donosnosti projekta, ko se v izračunih ekonomske ocene uspešnosti projekta vrednosti ocenijo z obračunskimi cenami;
15.
"faza projekta" je funkcionalno, tehnično-tehnološko in finančno samostojna celota, ki izpolnjuje pogoje za projekt iz 43. točke tega člena. Za fazo projekta je mogoče šteti tudi predhodne študije ter investicijsko, projektno in drugo dokumentacijo, potrebno za izvedbo projekta;
16.
"finančna analiza" je analiza prejemkov in izdatkov, ki omogoča natančnejše napovedovanje, ali bodo prejemki zadostovali za pokrivanje prihodnjih izdatkov. Omogoča, da:
-
preverjamo in zagotovimo uravnoteženje denarnih tokov (zagotovimo finančno pokritost izdatkov z viri),
-
izračunamo kazalnike finančnih učinkov investicijskega projekta;
17.
"finančna interna stopnja donosnosti" je kazalnik finančnotržne donosnosti projekta, pri čemer se v izračunih finančne ocene uspešnosti projekta vrednosti izrazijo z dejanskimi tržnimi cenami;
18.
"gospodarska javna infrastruktura" so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena;
19.
"grajeno javno dobro" so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji;
20.
"interna stopnja donosnosti" je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost projekta enaka nič. Interna stopnja donosnosti se primerja z diskontno stopnjo, ki je merilo za oceno pričakovanih rezultatov predlaganega projekta;
21.
"investicije" so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja države, lokalnih skupnosti in drugih vlagateljev v obliki zemljišč, objektov, opreme in naprav ter drugega opredmetenega in neopredmetenega premoženja, vključno naložbe v izobraževanje in usposabljanje, razvoj novih tehnologij, izboljšanje kakovosti življenja in druge naložbe, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti;
22.
"investicijska dokumentacija" so sistematično urejeni dokumenti, ki opisujejo osnovne značilnosti investicije in investicijo v celoti in iz katerih je razvidno, kaj se dogaja z investicijo v celotnem investicijskem ciklu. Je osnova za odločanje v investicijskem procesu in vsebuje vse elemente ter izračune, ki so potrebni za ocenitev finančno-tržnih, ekonomskih in drugih posledic odločitve o investiciji;
23.
"investicijsko vzdrževanje" zajema večja (občasna) popravila zaradi obnovitve ali ohranitve funkcionalnosti osnovnih sredstev, povezana z nastajanjem večjih stroškov v daljših obdobjih, in jih je treba načrtovati vnaprej; pri gradbenih objektih na primer pomenijo investicijska vzdrževalna dela izvedbo popravil, gradbenih, obrtniških in drugih del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike in tehnologije, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz;
24.
"investicijski projekt" je skupek vseh aktivnosti v okviru neke investicije, pri katerem se uporabljajo omejeni viri za pridobivanje koristi;
25.
"investicijski stroški" so vsi izdatki in vložki v denarju in stvareh, ki so neposredno vezani na investicijski projekt in jih investitor oziroma investitorji namenijo za predhodne raziskave in študije, pridobivanje dokumentacije, soglasij in dovoljenj, zemljišč, pripravljalna in zemeljska dela, izvedbo gradbenih, obrtniških del in napeljav, nabavo in namestitev opreme in naprav, svetovanje in nadzor izvedbe ter druge izdatke za blago in storitve, vključno odškodnine, ki so neposredno vezane na investicijski projekt;
26.
"investitor ali soinvestitor" je pravna oseba, ki je opredeljena v investicijski dokumentaciji in po dokončanju projekta praviloma prevzame premoženje v lastništvo in/ali upravljanje ter vzdrževanje;
27.
"javna železniška infrastruktura" so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa, ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi; sestavni deli javne železniške infrastrukture so opredeljeni v 10. členu Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo);
28.
"kategorija proge" pomeni delitev prog na glavne in regionalne proge glede na tehnične parametre in opremljenost prog ter obseg prometa, gospodarski pomen in povezovalno vlogo železniškega prometa v prostoru;
29.
"količnik relativne koristnosti" je razmerje med sedanjo vrednostjo vseh koristi projekta in sedanjo vrednostjo stroškov;
30.
"minimalna alternativa" vsebuje projekcije stroškov in koristi za zagotavljanje najnujnejše potrebne ravni zmogljivosti in kakovosti pri doseganju rezultatov v ekonomski dobi investicijskega projekta;
31.
"multikriterijska analiza" je način ocenjevanja z več merili, s katerim zajamemo cilje investicije z različnih vidikov ter vsakemu določimo utež, da jih je mogoče izmeriti; glede na kombinacijo različnih finančnih, ekonomskih in drugih meril dobimo enotno oceno različnih ciljev projekta, na podlagi katere lahko razvrstimo predloge projektov oziroma variante posamičnega projekta;
32.
"načelo, da plača povzročitelj obremenitve" je načelo, da onesnaževalec plača škodo, ki jo je s svojo dejavnostjo povzročil;
33.
"neto sedanja vrednost" je razlika med diskontiranim tokom vseh koristi in diskontiranim tokom vseh stroškov investicije;
34.
"novogradnja" je prva graditev proge, tira, objekta, ki je povezana s pridobitvijo zemljišča, ustrezne projektne dokumentacije in s pridobitvijo gradbenega dovoljenja;
35.
"obnova" je ohranjanje obratovalne sposobnosti javne železniške infrastrukture oziroma njenih delov na predpisani tehnični ravni in s tem zagotavljanje ustrezne varnosti, urejenosti in zanesljivosti obratovanja;
36.
"obračunske cene" ali pripisane cene so oportunitetni stroški blaga in storitev, ki se običajno razlikujejo od dejanskih tržnih in predpisanih cen. Uporabljajo se pri ekonomski analizi projekta;
37.
"ocena vrednosti projekta" so investicijski stroški z upoštevanjem davka na dodano vrednost in drugi izdatki, ki jih pri načrtovanju ocenimo na podlagi predračunov in drugih predpisanih strokovnih ocen ter analiz; vsebuje upravičene stroške in vse preostale stroške oziroma izdatke, potrebne za izvedbo projekta;
38.
"ocenjevanje" je postopek določitve ciljev, preverjanja različnih možnosti izvedbe ter primerjave stroškov in koristi pred odločitvijo o nameravani investiciji. Nanaša se na predhodno (ex-ante) analizo predlaganega investicijskega projekta, ki opredeljuje njegove bistvene dele in sprejemljivost z vidika skladnosti z uveljavljenimi merili odločanja; vsebuje finančno ter ekonomsko oceno, kakor tudi presojo ustreznosti tehnično-tehnoloških, prostorskih, organizacijskih, zakonskih in drugih dejavnikov, ki vplivajo na izvedljivost projekta; namen je izbira projektov, ki bodo (največ) prispevali k trajnostnemu razvoju družbe, in izločitev tistih, ki tega ne omogočajo;
39.
"odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta" je oseba, ki jo v ta namen imenuje investitor ali upravljavec javne železniške infrastrukture;
40.
"posodobitev oziroma modernizacija" je izvedba del na obstoječi javni železniški infrastrukturi (obstoječih objektih, opremi in napravah), s katerimi se ob upoštevanju napredka tehnike, tehnologije in drugih razvojnih dosežkov dopolni – dogradi ali poveča njihova zmogljivost ali zmogljivost posameznih sklopov. Dela se izvedejo z upoštevanjem novejših in zahtevnejših tehničnih specifikacij in standardov;
41.
"potrjen investicijski projekt" je investicijski projekt, za katerega je izdelana predpisana investicijska dokumentacija, ki jo investitor na podlagi predhodnega vrednotenja oceni in potrdi s sklepom;
42.
"program" je več različnih, vendar medsebojno usklajenih projektov, pri katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike) in ga je mogoče ovrednotiti in časovno razmejiti;
43.
"projekt" je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca;
44.
"projektna dokumentacija" je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravanega projekta; pri gradnji obsega dokumentacijo, določeno z zakonom, ki ureja graditev objektov (idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za razpis in projekt za izvedbo). Je ena ključnih podlag za pripravo investicijske dokumentacije;
45.
"projektni cikel" zajema načrtovanje, izvedbo in obratovanje – vključno z zapiranjem;
46.
"prostorska dokumentacija" je sistematično urejen sestav besedilnega in grafičnega dela prostorskega akta ter obveznih prilog, skladno s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje;
47.
"redna vzdrževalna dela" so dela, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost železniške infrastrukture in zagotavljajo prometno varnost;
48.
"rekonstrukcija" je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, opreme ali naprav in prilagajanje spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremenijo velikost, zunanji videz in namembnost objekta, opreme ali naprav, spreminjajo pa se konstrukcijski deli, zmogljivost ter izvedejo druge izboljšave;
49.
"relativna neto sedanja vrednost" je razmerje med neto sedanjo vrednostjo projekta in diskontiranimi investicijskimi stroški;
50.
"stalne cene" so enotni imenovalec vseh vrednostnih izrazov. Praviloma so to cene, ki veljajo takrat, ko se izdeluje investicijska dokumentacija. Stalne cene lahko vključujejo tudi pričakovane strukturne spremembe (na primer spremembo razmerja med ponudbo in povpraševanjem), ki se preverjajo v analizi občutljivosti;
51.
"tehnična dokumentacija" je sistematično urejen sestav listin, slikovnega gradiva, načrtov in besedil oziroma sestavin, kot so jamstva, spričevala, potrdila, seznami, sheme, navodila in podobne sestavine, ki določajo pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje objekta ali naprav; pri gradnji obsega dokumentacijo, določeno z zakonom, ki ureja graditev objektov (projekt izvedenih del, projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta in projekt za vpis v uradne evidence);
52.
"tekoče cene" so cene, kakršne pričakujemo med izvajanjem investicije in vključujejo učinke splošne rasti cen (inflacije); pri analizi delno realiziranih investicij so tekoče cene dejansko realizirane cene investicije na podlagi situacij oziroma obračunov del in drugih računov;
53.
"učinkovitost" je zmožnost, da se pričakovani rezultati dosežejo s primerno višino stroškov; pomeni najboljše mogoče razmerje med koristmi in stroški;
54.
"upravičeni stroški" so tisti del stroškov, ki so osnova za izračun (so)financerskega deleža udeležbe javnih sredstev v projektu ali programu;
55.
"upravljavec investicije" je pravna oseba, ki upravlja izvedeno investicijo po predaji v uporabo in skrbi za zagotavljanje predvidenih učinkov, sodeluje pa tudi pri načrtovanju in izvedbi investicije;
56.
"upravljavec javne železniške infrastrukture" je pravna oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
57.
"uspešnost" je zmožnost doseganja zastavljenih ciljev projekta ali programa;
58.
"varianta" je različica investicije, ki se od drugih razlikuje po eni ali več lastnostih, kot na primer: lokaciji, tehnično-tehnološki rešitvi, obsegu, vrstah in strukturi virov financiranja, trajanju izvedbe;
59.
"vrednotenje" je presojanje o upravičenosti projekta ali programa ter temelji na primerjavi pričakovanih ali dejanskih učinkov s pridobljenimi podatki iz preteklih, že izvedenih vrednotenj. Vrednotenje poteka v celotnem projektnem ciklu, saj ga lahko uporabljamo v fazi načrtovanja (ex-ante), izvedbe ali obratovanja (ex-post), in sicer:
a)
predhodno vrednotenje je presoja, ki se izdela kot podlaga za sprejemanje odločitve o financiranju in je nujna podlaga za spremljanje izvajanja in posledično ocenjevanje po možnosti merljivih ciljev,
b)
poznejše oziroma naknadno vrednotenje je ocenjevanje po potrditvi investicijskega programa in pomeni preverjanje doseženih (vmesnih) učinkov v primerjavi z zastavljenimi cilji projekta,
c)
sklepno ali zaključno vrednotenje se uporablja za dokazovanje, ali in v kolikšni meri so bili doseženi pričakovani rezultati projekta;
60.
"vzdrževalna dela v javno korist" so dela, namenjena zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb, s katerimi se izboljšajo prometno-tehnične in varnostne lastnosti javne železniške infrastrukture ali gradijo pomožni objekti in naprave javne železniške infrastrukture, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa ter s katerimi se ne posega zunaj območja progovnega pasu.
(2)
Izrazi s področja graditve in prostorskega načrtovanja, ki niso opredeljeni v tej uredbi, imajo pomen, kakor je opredeljen v predpisih, ki urejajo prostorsko načrtovanje, in predpisih, ki urejajo graditev objektov.
3. člen
(področje uporabe)
(1)
Ta uredba se uporablja v postopku izdelave investicijske dokumentacije in pri sprejemanju odločitev o:
-
investicijskih vzdrževalnih delih na javni železniški infrastrukturi,
-
investicijah v obnovo, modernizacijo in novogradnjo javne železniške infrastrukture,
-
investicijah v tisto železniško infrastrukturo, ki se priključuje javnemu železniškemu omrežju,
-
investicijah v železniško infrastrukturo, ki so sofinancirane s sredstvi države,
-
opustitvi uporabe javne železniške infrastrukture.
(2)
Ta uredba se uporablja pri izdelavi investicijske dokumentacije v celotnem investicijskem ciklusu, to je od faze načrtovanja, faze izvedbe do faze obratovanja investicije.
4. člen
(inflacijska stopnja)
Pri izračunih tekočih cen se upoštevajo inflacijske stopnje, ki so predvidene za pripravo državnega proračuna, oziroma tiste, ki jih pripravlja in objavlja nosilec javnih pooblastil za makroekonomske analize Republike Slovenije.
5. člen
(diskontna stopnja)
Za potrebe vrednotenja se uporablja splošna diskontna stopnja, ki je predpisana z uredbo, ki določa enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.
6. člen
(vrste investicij)
Investicije v javno železniško infrastrukturo so z gradbeno-tehničnega vidika in glede na vrsto upravnega postopka, ki ga zahteva posamezna investicija, opredeljene kot:
1.
investicijska vzdrževalna dela;
-
remont zgornjega ustroja,
-
obnova spodnjega ustroja,
-
obnova signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav,
-
obnova gradbenih inženirskih objektov in stavb;
-
rekonstrukcija progovnih odsekov in postaj,
-
vgradnja sodobnih sistemov signalno-varnostnih naprav,
-
vgradnja sodobnih sistemov telekomunikacijskih naprav,
-
uvedba centralnega vodenja prometa,
-
izvedba daljinskega vodenja vozne mreže,
-
izvedba avtomatskega zavarovanja železniško-cestnih nivojskih prehodov,
-
izvedba poslovnih in tehničnih informacijskih sistemov;
-
gradnja novih prog (glavne, regionalne, hitre proge),
-
gradnja drugega tira k enotirni progi,
-
gradnja gradbenih inženirskih objektov in stavb.
II. VRSTE INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE
7. člen
(investicijska dokumentacija)
(1)
Glede na fazo projektnega cikla je treba izdelati naslednje vrste investicijske dokumentacije:
1.
pri načrtovanju oziroma pred odločitvijo o investiciji:
-
dokument identifikacije investicijskega projekta,
-
predinvesticijsko zasnovo,
-
investicijski program ali njegovo novelacijo;
2.
do začetka postopka javnega razpisa za izvedbo pa še (če ni sestavni del investicijskega programa) študijo izvedbe nameravane investicije;
3.
v fazi izvedbe poročilo o izvajanju investicijskega projekta ter, kadar se izkaže za potrebno, tudi novelacijo investicijskega programa. Poročilo se izdela najmanj enkrat letno in je namenjeno pravočasnemu ugotavljanju odstopanj od planirane izvedbe investicije. Predstavlja tudi osnovo za odločitev o morebitni izdelavi novelacije investicijskega programa;