na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 43-1835/2006, stran 4601 DATUM OBJAVE: 21.4.2006
VELJAVNOST: od 6.5.2006 / UPORABA: od 6.5.2006
RS 43-1835/2006
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 9.8.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
1835. Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o kolektivnih pogodbah (ZKolP)
o razglasitvi Zakona o kolektivnih pogodbah (ZKolP)
Razglašam Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 4. aprila 2006.
Št. 001-22-52/06
Ljubljana, dne 12. aprila 2006
dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O KOLEKTIVNIH POGODBAH (ZKolP)
O KOLEKTIVNIH POGODBAH (ZKolP)
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(namen in uporaba zakona)
(1)
Ta zakon ureja stranke, vsebino, postopek sklenitve kolektivne pogodbe, njeno obliko, veljavnost in prenehanje, mirno reševanje kolektivnih delovnih sporov ter evidenco in objavo kolektivnih pogodb.
(2)
Za vprašanja v zvezi s kolektivnimi pogodbami, ki niso urejena s tem ali drugim zakonom, se smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava.
II. STRANKI KOLEKTIVNE POGODBE
2. člen
(stranki)
(1)
Kolektivne pogodbe sklepajo sindikati oziroma združenja sindikatov kot stranka na strani delavk in delavcev (v nadaljnjem besedilu: delavec) in delodajalke in delodajalci (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) oziroma združenja delodajalcev kot stranka na strani delodajalcev (v nadaljnjem besedilu: stranki).
(2)
Vlada Republike Slovenije ali ministrstvo, ki ga pooblasti, oziroma drug z zakonom pooblaščen organ kot stranka na strani delodajalca sklepa kolektivne pogodbe, ki se sklepajo za zaposlene v državnih organih Republike Slovenije, upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in drugih osebah javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti.
(3)
Združenja sindikatov in delodajalcev lahko sklepajo kolektivne pogodbe v skladu s svojim statutom ali drugim ustreznim aktom.
III. VSEBINA KOLEKTIVNE POGODBE
3. člen
(obligacijski in normativni del)
(1)
Kolektivna pogodba v obligacijskem delu ureja pravice in obveznosti strank, ki so jo sklenile, lahko pa tudi način mirnega reševanja kolektivnih sporov.
(2)
Kolektivna pogodba lahko v normativnem delu vsebuje določbe, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo, ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z delom, varnost in zdravje pri delu ali druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerij med delodajalci in delavci, ter zagotavljanje pogojev za delovanje sindikata pri delodajalcu.
4. člen
(omejitev avtonomije pogodbenih strank)
Kolektivna pogodba lahko vsebuje le določbe, ki so za delavce ugodnejše od določb, vsebovanih v zakonih, razen v primeru, ko Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02) določa drugače.
5. člen
(hierarhija kolektivnih pogodb)
(1)
Delodajalci, ki jih zavezuje kolektivna pogodba, se pri sklepanju kolektivnih pogodb na ožji ravni dogovorijo o pravicah in delovnih pogojih, ki so za delavce ugodnejši.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko pod pogoji, ki se določijo s kolektivno pogodbo na širši ravni, s kolektivno pogodbo na ožji ravni določijo tudi pravice in delovni pogoji, ki so za delavce drugačni ali manj ugodni.
IV. SKLENITEV IN OBLIKA KOLEKTIVNE POGODBE
6. člen
(splošno)
(1)
Postopek za sklenitev kolektivne pogodbe se začne na pisni predlog ene od strank.
(2)
V pisnem predlogu za sklenitev kolektivne pogodbe mora stranka opredeliti tudi vsebino predlagane kolektivne pogodbe. Druga stranka mora pisni odgovor poslati najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je prejela predlog.
(3)
Kadar nastopa kot stranka več sindikatov ali njihovih združenj oziroma več delodajalcev ali njihovih združenj, določi stranka za pogajanja pogajalsko skupino, podpisnik pogodbe pa je vsak od njih.
(4)
Osebe, ki v imenu podpisnikov podpišejo kolektivno pogodbo, morajo imeti za podpis pisno pooblastilo v skladu s statutom ali drugim ustreznim aktom podpisnika.
7. člen
(naknaden pristop h kolektivni pogodbi)
(1)
Sindikati in delodajalci oziroma njihova združenja lahko s soglasjem strank pristopijo k že sklenjeni kolektivni pogodbi in s tem postanejo njeni podpisniki.
(2)
Reprezentativni sindikati in delodajalci oziroma njihova združenja lahko naknadno pristopijo h kolektivni pogodbi z razširjeno veljavnostjo, ki jo opredeljuje 12. člen tega zakona. Pristop ima pravne učinke od dneva, ko so o njem obveščeni podpisniki pogodbe.
(3)
Pisni pristop iz prejšnjih odstavkov se objavi na način, ki je določen v 28. členu tega zakona.
8. člen
(pisnost kolektivne pogodbe)
Kolektivna pogodba se sklene v pisni obliki.
V. VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE
9. člen
(splošno)
(1)
Kolektivna pogodba se lahko sklene za določen ali nedoločen čas.
(2)
Kolektivna pogodba začne veljati petnajsti dan po objavi. Stranki pa se lahko v kolektivni pogodbi dogovorita za krajši rok.
10. člen
(veljavnost kolektivnih pogodb)
(1)
Kolektivna pogodba velja za stranki kolektivne pogodbe oziroma njune člane.
(2)
Kadar so med podpisniki kolektivne pogodbe združenja sindikatov ali združenja delodajalcev, se v kolektivni pogodbi določi, za katere člane združenja velja.
(3)
Kolektivna pogodba obvezuje stranki kolektivne pogodbe oziroma njune člane iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi kadar podpisnik izstopi iz združenja, vendar najdalj eno leto.