2381. Pravilnik o vrstah in obsegu nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda
Na podlagi četrtega odstavka 81. člena, drugega odstavka 93. člena, četrtega odstavka 95. člena, tretjega odstavka 98. člena ter za izvajanje 97. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A in 41/04 – ZVO-1) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o vrstah in obsegu nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1)
Ta pravilnik podrobneje določa vrste in obseg nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda (v nadaljnjem besedilu: javne službe).
(2)
Ta pravilnik podrobneje določa tudi:
-
vrste izrednih ukrepov, način njihovega izvajanja in delovanje javne službe v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda,
-
vrste izrednih ukrepov po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda in
-
pogoje za nastanek in prenehanje povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda ter način njune objave.
(1)
Določbe tega pravilnika se uporabljajo pri pripravi programov dela in izvajanju naslednjih javnih služb:
-
obratovanja in vzdrževanja vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin ter varstvu pred škodljivim delovanjem voda,
-
spremljanja stanja vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin ter varstvu pred škodljivim delovanjem voda,
-
izvajanja izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda,
-
izvajanja izrednih ukrepov po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda in
-
vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda in morja.
(2)
Ta pravilnik ne ureja ukrepov, načina izvajanja in delovanja javne službe v zvezi z izvajanjem intervencij v primeru naravnih nesreč zaradi škodljivega delovanja voda.
Pojmi po tem pravilniku imajo naslednji pomen:
1.
redke poplave so poplave, ki nastopijo z verjetnostjo manj kot 1%, in tiste, ki nastopijo kot posledica poškodb vodnih objektov;
2.
dobro stanje vodnega režima pomeni stanje, pri katerem na urejenih odsekih površinskih voda, določenih v načrtih ali podrobnejših načrtih upravljanja voda po predpisih o vodah, ne prihaja do prekomerne erozije brežin in dna;
3.
povečana dinamika voda pomeni tisto dinamiko površinskih voda (količine in pogostosti pojavljanja), ki povzroča erozijo brežin in dna, ovira pretočnost in ima lahko škodljive posledice na vodni infrastrukturi ali urejenih odsekih voda;
4.
dobro stanje vodne infrastrukture je stanje, ki zagotavlja namembnost objekta in obratovanje v skladu z navodili za vzdrževanje in obratovanje objekta;
5.
povečana stopnja ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda pomeni stanje na posameznem območju, ki na podlagi meteoroloških napovedi in hidroloških podatkov predstavlja takojšnjo ali kasnejšo nevarnost za neposredno ali posredno ogrožanje življenja ali zdravja ljudi, kakovost okolja ali materialno škodo;
6.
program delovanja v primeru povečane stopnje ogroženosti je program, ki ga za posamezna območja pripravi izvajalec javne službe in obsega evidenco posameznih kritičnih objektov in točk, kjer je mogoče s preventivnimi ukrepi vplivati na zmanjšanje potencialne škode zaradi škodljivega delovanja voda;
7.
povečana stopnja ogroženosti ob nenadnem onesnaženju pomeni stanje, ki je nastalo zaradi nenadnega onesnaženja in ima lahko takoj ali kasneje za posledico neposredno ali posredno ogrožanje življenja ali zdravja ljudi ali kakovosti okolja;
8.
navodila za obratovanje in vzdrževanje objekta so navodila za obratovanje in vzdrževanje objekta v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino dokumentacije in obrazcev, povezanih z graditvijo objektov;
9.
izvedbeni načrt je načrt za izvedbo vzdrževalnih del vodne infrastrukture, ki se izvajajo v okviru javne službe v javno korist;
10.
izdelovalec izvedbenega načrta je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve projektiranja, gradnje ali vzdrževanja vodne infrastrukture in izpolnjuje pogoje za projektanta iz predpisov, ki urejajo graditev;
11.
nedovoljeni viri onesnaženj pomenijo tiste vrste izpustov odpadnih snovi, ki se nedovoljeno izpuščajo v vode, ter tiste vrste odpadnih materialov in snovi, ki so nedovoljeno odložene na priobalnih ali vodnih zemljiščih in s tem lahko škodljivo vplivajo na odtok voda ter onesnažujejo okolje.
II. VRSTE NALOG JAVNIH SLUŽB
1. Obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin ter varstvu pred škodljivim delovanjem voda
1.1 Obratovanje vodne infrastrukture
Naloge javne službe obratovanja vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin ter varstvu pred škodljivim delovanjem voda, se morajo izvajati tako, da se:
-
v razmerah nizkih pretokov ohranja najboljše možno stanje voda ter obstoj vodnih in obvodnih ekosistemov, oskrba s pitno vodo ter izvajanje vodnih pravic, pri čemer ima oskrba s pitno vodo prednost;
-
v razmerah velikih pretokov zagotavlja najboljše možno varstvo pred škodljivim delovanjem voda, predvsem na območjih poselitve ter pomembnejših objektih gospodarske infrastrukture;
-
v razmerah povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda in naravne nesreče zagotovi spremljanje in nadzor kontrolnih parametrov stabilnosti objektov in delovanja naprav na način in v obsegu, ki zagotavlja varnost objektov in naprav;
-
zagotovi usklajeno obratovanje z drugimi vodnimi objekti na porečju oziroma širšem povodju z namenom doseganja večjega učinka in varnosti obratovanja posameznih objektov in
-
v primeru nenadnega onesnaženja zagotovi najboljša možna zaščita voda in pomembnih vodnih ekosistemov oziroma preprečitev onesnaženja.
5. člen
(vrste nalog obratovanja vodne infrastrukture)
(1)
Vrste nalog obratovanja vodne infrastrukture se nanašajo predvsem na obratovanje naprav kot sestavnih delov vodne infrastrukture in so za posamezne objekte določene z navodili za obratovanje in vzdrževanje objekta.
(2)
Vrste nalog javne službe iz prejšnjega odstavka so predvsem:
-
zadrževanje in uravnavanje odtoka in dotoka voda in pri tem uravnavanje zapornic, prelivov, zasunov, vtočnih in iztočnih objektov ter naprav,
-
prevajanje vodnih količin po transportnih cevovodih, rovih, kanalih in podobno,
-
ravnanje z napravami in sistemi za umetno bogatenje ali napajanje vodnih teles ter
-
strokovne in druge podobne naloge.
1.2 Vzdrževanje vodne infrastrukture
6. člen
(vzdrževanje vodne infrastrukture)
Vzdrževanje vodne infrastrukture obsega izvajanje rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del skladno s predpisi o graditvi objektov.
7. člen
(izvajanje nalog vzdrževanja vodne infrastrukture)
(1)
Naloge javne službe vzdrževanja vodne infrastrukture se morajo izvajati tako, da se pri tem objekti in naprave ohranjajo v dobrem stanju in zagotavlja njihovo delovanje v skladu z njihovo namembnostjo.
(2)
Vzdrževanje se izvaja na celotnem objektu ali na posameznih delih objekta ter pripadajočih zavarovanjih objekta, na njihovih napravah in opremi ter na pripadajoči opremi in napravah na gradbeni parceli vodne infrastrukture.
Vzdrževanje so dela za ohranjanje uporabnosti in vrednosti vodne infrastrukture, s katerimi se ne spremenijo zmogljivost objekta in naprav, velikost posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter vsebujejo tudi izvedbo izboljšav, ki so povezane z varnostjo vodnih objektov in naprav ter vodne infrastrukture in upoštevajo napredek tehnike, zamenjavo posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov, ter inštalacijske preboje.
(2)
Vrste rednih vzdrževalnih del so predvsem:
-
redna popravila manjših poškodb kamnitih, lesenih in betonskih delov objektov, zemeljskih pregrad, visokovodnih nasipov ter vseh vrst jezov in pragov,
-
redno pleskanje, mazanje kovinskih delov objektov,
-
odstranjevanje škodljive zarasti na zemeljskih nasipih in utrjenih brežinah ter
-
strojno in ročno utrjevanje utrjenih brežin.
9. člen
(vzdrževalna dela v javno korist)
(1)
Vzdrževalna dela v javno korist so vzdrževalna in druga dela, s katerimi se zagotavlja opravljanje gospodarske javne službe urejanja voda in obsegajo izvedbo gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del, s katerimi se zaradi stanja vodnega režima in vodne infrastrukture kot posledice povečane dinamike voda ter s tem v zvezi zaradi zagotavljanja namembnosti vodne infrastrukture spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana velikost objekta.
(2)
Vrste vzdrževalnih del v javno korist so predvsem:
1.
vzpostavitev objektov vodne infrastrukture v prvotno stanje (projektirano stanje);
2.
izvedba del, ki so nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, s katerimi se vzpostavi prvotno stanje;
3.
popravilo, zamenjava ali izboljšava obrežnih zavarovanj, pragov, jezov in drugih objektov vodne infrastrukture;
4.
popravilo, zamenjava, izboljšava ali posodobitev opreme in naprav (npr. zapornic, dvižnih mehanizmov jezovnih naprav, zasunov, cevovodov);
5.
vzdrževanje in popravilo nosilnih konstrukcijskih elementov;
6.
zamenjava dotrajanih posameznih konstrukcijskih elementov, ki se nadomestijo z enakimi konstrukcijskimi elementi;
7.
manjši preboji konstrukcijskih elementov, ki ne zmanjšujejo njihove nosilnosti;
8.
vzdrževanje drugih delov objekta in njegove izboljšave.
(3)
Investicijska dokumentacija za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist obsega dokument o identifikaciji investicijskega projekta in poročilo o izvajanju investicije.
(4)
Vzdrževalna dela v javno korist se lahko izvajajo tudi v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda.
9.a člen
(izvedbeni načrt)
(1)
Vzdrževalna dela v javno korist se izvajajo na podlagi izvedbenega načrta.
(2)
Izdelovalec izvedbenega načrta izdela izvedbeni načrt glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidne vplive in druge značilnosti vodnih objektov in naprav ter vodne infrastrukture.