4083. Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih
Na podlagi 15. člena in za izvrševanje 6. člena zakona o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 44/00) izdaja minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za obrambo in ministrom za zdravje
P R A V I L N I K
o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih
Ta pravilnik določa prostorske, gradbene in druge tehnične ukrepe (v nadaljnjem besedilu: tehnični ukrepi) za varstvo pred utopitvami ter zahteve za naprave, opremo in sredstva za varno obratovanje kopališč, ki jih je treba upoštevati pri graditvi objektov, namenjenih bazenskim ali naravnim kopališčem. Določa tudi dovoljeno število obiskovalcev in predvideno število kopalcev.
(1)
Ta pravilnik ne ureja območij kopalnih voda, kjer se ponavadi kopa večje število ljudi in kopanje ni prepovedano, po predpisih o vodah, niti ne ureja območij vodnih površin in priobalnih zemljiščih, ki nimajo upravljavca in so nastala neorganizirano, kjer kopanje ni prepovedano in se na njih ponavadi kopa večje število ljudi.
(2)
Ta pravilnik ne določa tehničnih ukrepov oziroma zahtev za kopalne bazene v stanovanjskih stavbah z največ petimi stanovanji oziroma v stavbah za nastanitev z največ dvajsetimi ležišči, če jih uporabljajo izključno osebe, nastanjene v stavbi.
(1)
Če so zahteve za nekatere elemente ali lastnosti kopališč določene s posebnim predpisom, veljajo zanje tiste zahteve tega pravilnika, ki niso urejene s takim predpisom.
(2)
Med predpise, ki urejajo nekatere tehnične ukrepe za varstvo pred utopitvami posebej za bazene oziroma naprave (npr. skakalnice), kjer se opravljajo športne dejavnosti in tekmovanja, spadajo pravila Mednarodne plavalne zveze – FINA, ki se hranijo in so na voljo na Plavalni zvezi Slovenije.
(3)
Pri graditvi kopališča je treba upoštevati predpise, ki funkcionalno oviranim osebam omogočajo samostojen in varen dostop ter vstop in uporabo vseh tistih prostorov, ki so namenjeni javni rabi.
Kadar je kopališče kombinacija več različnih vrst kopališč po predpisu o razvrstitvi kopališč, je treba natančno opredeliti območje posamezne vrste kopališča.
Standardi, navedeni v tem pravilniku, se hranijo in so na voljo pri slovenskem nacionalnem organu za standarde.
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
-
"območje bazena" so bazenska ploščad, bazen(-i), prostor za reševalce iz vode (v nadaljnjem besedilu: reševalec), soba za prvo pomoč ter tehnični in servisni prostori;
-
"bazenska ploščad" je površina, ki neposredno obdaja bazen;
-
"čisti del kopališča" so bazeni in bazenska ploščad;
-
"bazenska dvorana" je pokrito in zaprto območje bazena;
-
"prostori dopolnilnega programa" kopališča so prostori za savne, parne kopeli, masažo, fitnes, solarij ipd.;
-
"garderobni prostor" so prostori za preoblačenje (kabine) in prostori za shranjevanje obutve in oblačil kopalcev (garderobne omarice).
II. TEHNIČNI UKREPI IN ZAHTEVE ZA KOPALIŠČA
Kopališča morajo biti zgrajena in vzdrževana tako, da sta ob upoštevanju kopališkega reda ter pri pravilni uporabi vseh naprav, opreme in sredstev zagotovljena varnost in varovanje zdravja obiskovalcev in kopališkega osebja.
(1)
Kopališča morajo imeti zagotovljeno zadostno število parkirnih mest, ki se določi tako, da se največje dovoljeno število obiskovalcev na bazenskih kopališčih oziroma primerno število obiskovalcev na naravnih kopališčih pomnoži s faktorjem 0,3 in zaokroži navzgor na prvo celo število, če je vhod na kopališče več kot 400 m oddaljen od postajališča javnega prevoznega sredstva, oziroma s faktorjem 0,2, če je postajališče javnega prevoznega sredstva bližje.
(2)
Na vsakih petdeset parkirnih mest mora biti vsaj eno parkirno mesto namenjeno vozilom z invalidskimi vozički. Ta parkirna mesta morajo biti čim bližje vhodu na kopališče.
(3)
Kopališče mora imeti najmanj eno parkirno mesto za intervencijsko vozilo, ki mora biti ob reševalni poti.
(4)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pri rekonstrukciji kopališča števila obstoječih parkirnih mest ni treba povečevati, vendar pa se zaradi nje število parkirnih mest ne sme zmanjšati.
Med obratovanjem kopališč mora biti zagotovljena možnost takojšnjega neoviranega dostopa reševalnega vozila na njegovo območje. V dvoranskih kopališčih mora biti zagotovljen dostop z nosili do bazena po najkrajši možni poti.
Bazenska kopališča morajo biti ograjena in morajo imeti najmanj naslednje prostore:
-
vhodni prostor oziroma vhod,
-
prostor oziroma površino s prhami,
-
prehode na bazensko ploščad preko bazenčka ali sistema bočnih prh za razkuževanje nog (v nadaljnjem besedilu: bazenček za noge),
(1)
Vhodni prostor v dvoranskih kopališčih mora biti v zaprtem prostoru, od zunanjosti ločenem z vetrolovom. V vhodnem prostoru oziroma ob vhodu mora biti na vidnem mestu informacijsko mesto, na katerem so zlasti naslednja obvestila:
-
največje dovoljeno število obiskovalcev kopališča,
-
temperaturi vode in zraka ter ura, ko je bila meritev opravljena,
-
tlorisna shema kopališča z vrisanimi reševalnimi potmi in delitvijo kopališča v skladu s 4. členom tega pravilnika oziroma s predpisom, ki ureja razvrstitev kopališč,
-
rezultati laboratorijskih preskusov in ocena higienske ustreznosti vzorcev v skladu s predpisom o higienski ustreznosti kopalne vode, in
(2)
Bazenska kopališča, ki se uporabljajo v športne in tekmovalne namene, morajo imeti iz vhodnega prostora oziroma vhoda ločen izhod v prostor za gledalce in v prostor za tekmovalce.
(3)
Vhodni prostor v kopališčih, ki se uporabljajo v terapevtske namene, mora s svojo opremo omogočiti postanek in počitek najmanj desetim obiskovalcem. Kot ustrezna oprema se štejejo vsaj klopi in ustrezne odlagalne površine ter prostor za invalidski voziček.
(4)
Obiskovalci vhodnega prostora oziroma vhoda morajo imeti dostop do sanitarij.
(1)
Garderobni prostor, prostori s prhami, sanitarni prostori in prostori dopolnilnega programa v dvoranskih kopališčih morajo biti razporejeni tako, da onemogočajo križanje čistih in nečistih poti.
(2)
V prostorih iz prejšnjega odstavka morajo biti tla izdelana iz materialov, ki omogočajo mokro čiščenje in razkuževanje. Drsnost talnih oblog v garderobnih prostorih in na suhih prehodih mora biti najmanj razreda A, v prostorih s prhami razreda B in v bazenčkih za noge razreda C po standardu SIST DIN 51097 oziroma mora dosegati enakovredno raven v tem standardu navedenih razredov.
(3)
V garderobnem prostoru je treba zagotoviti zadostno število električnih vtičnic za sušilnike za lase ali same sušilnike.
Število kabin na dvoranskih kopališčih ne sme biti manjše od 1/25 števila garderobnih omaric. Na bazenskih kopališčih na prostem in na naravnih kopališčih mora biti najmanj ena kabina na 200 obiskovalcev. Kabine morajo biti široke najmanj 1 m in globoke najmanj 1,25 m. Kabine se morajo zapreti od znotraj. Vsako bazensko kopališče mora imeti najmanj 1/25 kabin širokih najmanj 1,20 m in globokih najmanj 1,25 m, ki omogočajo preoblačenje funkcionalno oviranim osebam. Oprema kabine so klop in tri kljuke za obešanje oblačil.
(1)
Garderobnih omaric na dvoranskem kopališču mora biti najmanj 75% od števila največje dovoljene zmogljivosti kopališča, na dvoranskem kopališču, ki ga pretežno uporabljajo le hotelski gostje pa najmanj 20% največjega dovoljenega števila obiskovalcev. Na bazenskih kopališčih na prostem mora biti garderobnih omaric najmanj 5% največjega dovoljenega števila obiskovalcev kopališča.
(2)
Garderobna omarica na dvoranskih bazenskih kopališčih mora omogočati shranjevanje zimskega oblačila odraslega človeka.
Prhe in sanitarni prostori morajo biti pred vhodom na bazensko ploščad. Na vsakih 100 m2 vodne kopalne površine mora biti najmanj ena prha. Najmanj 20% prh mora biti v kabinah za prhanje, od tega pa mora najmanj ena biti urejena tako, da omogoča prhanje funkcionalno oviranim osebam. Pri vseh prhah mora biti omogočeno prhanje s toplo in hladno vodo.
(1)
Število WC školjk in pisoarjev se določi na podlagi največjega dovoljenega števila obiskovalcev bazenskega kopališča, izhajajoč iz predpostavke, da je na kopališču enako število moških in žensk ter da je na vsakih 100 obiskovalcev najmanj en pisoar in na vsakih 150 obiskovalcev ena WC školjka za moške ter na vsakih 50 obiskovalk najmanj ena WC školjka. Vsaka WC školjka mora biti v kabini z ločilnimi pregradami, visokimi najmanj 2 metra. Pregrade morajo biti najmanj 10 cm, a ne več kot 15 cm dvignjene od tal. Talna površina kabine ne sme biti manjša od 0,9 m x 1,2 m.