Uredba o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih...

4926. Uredba o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojih v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila

Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 17. člena in sedmega odstavka 74. člena ter za izvajanje drugega odstavka 104. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 1999/13/ES z dne 11. marca 1999 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih (UL L št. 85 z dne 29. 3. 1999, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/13/ES) določa posebne zahteve, povezane s preprečevanjem in zmanjševanjem emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin (v nadaljnjem besedilu: halogenirane organske spojine) v zrak, in sicer:

-

vrste dejavnosti in z njimi povezane naprave, za katere se uporabljajo določbe te uredbe,

-

mejne vrednosti emisij halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih,

-

prepoved uporabe nekaterih halogeniranih organskih spojin,

-

vrednotenje emisije halogeniranih organskih spojin in ugotavljanje čezmerne obremenitve,

-

program obratovalnega monitoringa ter pogostost in čas vzorčenja meritev koncentracije halogeniranih organskih spojin in

-

posebne ukrepe v zvezi z zmanjšanjem tveganja za zdravje ljudi, ki ga povzročajo emisije halogeniranih organskih spojin.

(2)

Za vprašanja o emisiji halogeniranih organskih spojin v zrak, ki niso posebej urejena s to uredbo, in vprašanja o emisiji drugih snovi v zrak iz naprav, za katere se uporabljajo določbe te uredbe, se uporablja predpis, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, za vprašanja obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak pa predpis, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

2. člen

(obseg uporabe)

Določbe te uredbe se uporabljajo za dejavnosti oziroma naprave, če se v njih uporabljajo organska topila z vsebnostjo halogeniranih organskih spojin, ki je enaka ali večja od 1% celotne mase topila (v nadaljnjem besedilu: naprava), in sicer za:

-

naprave za površinsko čiščenje materialov ali izdelkov (v nadaljnjem besedilu: naprave za površinsko čiščenje), v katerih se uporabljajo organska topila za odstranjevanje nečistoč s površine materialov, kar vključuje tudi razmastitev in razlakiranje, ter drugo obdelavo površin s pomočjo organskih topil, razen kemičnega čiščenja tekstila;

-

naprave za kemično čiščenje tekstila (v nadaljnjem besedilu: naprave za kemično čiščenje), v katerih se čistijo oblačila, dekorativni tekstil, preproge in podobne dobrine ali se razmastijo krzna, vlakna, perje in volna;

-

naprave za ekstrahiranje rastlinskih olj ali živalskih maščob in rafiniranje rastlinskih olj (v nadaljnjem besedilu: naprave za ekstrahiranje), v katerih se ekstrahirajo rastlinska olja in arome iz semen in drugih delov rastlin ali se predelujejo suhi ostanki za živalsko krmo ali čistijo masti in rastlinska olja, pridobljena iz semen in delov rastlin oziroma živali.

3. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

naprava so napeljave in oprema, ki so nepremična tehnična celota, v kateri se izvaja ena ali več dejavnosti iz 2. člena te uredbe ali katera koli druga dejavnost, ki je z njimi tehnično povezana in lahko vpliva na emisije halogeniranih organskih spojin. Za eno napravo se šteje tudi več istovrstnih naprav iz 2. člena te uredbe na posameznem funkcionalno zaokroženem območju v posesti istega upravljavca naprave, vključno s pripadajočo ali z njimi povezano infrastrukturo in tehnološkimi postopki, v katerih se uporabljajo organska topila z vsebnostjo halogeniranih organskih spojin, ki je enaka ali večja od 1% celotne mase topila;

2.

obstoječa naprava je naprava, ki je obratovala 24. maja 2002 ali je bila tedaj v gradnji in je bilo zanjo skladno s predpisi pred 24. majem 2002 pridobljeno enotno dovoljenje za poseg v prostor ali gradbeno dovoljenje ter je začela poskusno obratovati najpozneje 30. aprila 2003;

3.

večja sprememba uporabe organskih topil je:

-

vsaka gradnja ali rekonstrukcija naprave, za katero je predpisana presoja vplivov na okolje,

-

sprememba nazivne zmogljivosti naprave, ki povzroči več kot 10-odstotno povečanje emisij halogeniranih organskih spojin, ali kakršnakoli sprememba, ki povzroči čezmerno obremenjenost zunanjega zraka ali drugače škodljivo vpliva na zdravje ljudi ali okolje;

4.

emisija je kakršenkoli izpust halogeniranih organskih spojin iz naprave v okolje;

5.

odpadni plini so s halogeniranimi organskimi spojinami in drugimi snovmi onesnaženi plini, ki se izpuščajo v zrak iz:

a)

naprav za čiščenje odpadnih plinov,

b)

drugih odvodnikov odpadnih plinov brez predhodnega čiščenja.

Prostorninski pretok odpadnih plinov se izraža v m3/h pri normnih pogojih;

6.

mejna vrednost emisij je vrednost koncentracije halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih, izračunana pri normnih pogojih, ki v enem ali več časovnih obdobjih ne sme biti presežena;

7.

vnos je količina halogeniranih organskih topil, vključno s halogeniranimi organskimi topili v pripravkih, ki se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti, in halogeniranimi organskimi topili, ki se reciklirajo v napravi ali zunaj nje, in se upošteva vsakokrat, ko se halogenirana organska topila uporabljajo v napravi;

8.

ponovna uporaba halogeniranih organskih topil je uporaba teh topil, regeneriranih v obratu za kakršnekoli tehnične ali komercialne namene, skupaj z uporabo kot gorivo, vendar brez upoštevanja količine regeneriranega topila, ki se odstrani kot odpadek.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določa predpis, ki ureja mejne vrednosti emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila.

II. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA NAPRAVE

4. člen

(uporaba halogeniranih ogljikovodikov)

(1)

V napravah se lahko uporabljajo naslednji halogenirani ogljikovodiki: tetrakloroeten, trikloroeten ali diklorometan v tehnološko čisti obliki. Organskim topilom, ki vsebujejo halogenirane ogljikovodike in se uporabljajo v napravah, se ne smejo dodajati snovi z oznakami R45, R46, R49, R60 ali R61.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v napravah za kemično čiščenje tekstila in ekstrahiranje prepovedana uporaba trikloroetena.

(3)

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je v napravah za kemično čiščenje tekstila prepovedana tudi uporaba diklorometana.

(4)

Na podlagi vloge upravljavca naprave za uporabo delno fluoriranih ogljikovodikov v tehnološko čisti obliki ali mešanici s trans-1-2-dikloroetenom, lahko ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v okoljevarstvenem dovoljenju dovoli tako uporabo, če:

–

se uporabljajo za površinsko čiščenje predmetov visoke vrednosti, kot so elektronski sestavni deli, izdelava natančnih merilnih in regulacijskih naprav in podobno in

–

je iz dokumentacije, priložene k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, razvidno, da ni mogoče pričakovati škodljivih vplivov na okolje in da za takšno uporabo pri stanju tehnike ni mogoče uporabiti topil, ki ne vsebujejo fluora.

(5)

Za halogenirane organske spojine, izločene iz odpadnih plinov, je treba zagotoviti ponovno uporabo.

III. ZAHTEVE ZA NOVE ALI REKONSTRUIRANE NAPRAVE

III/1. Splošne zahteve

5. člen

(mejne vrednosti za nevarne halogenirane organske spojine)

(1)

Upravljavec naprave, ki uporablja trikloroeten, ga mora najpozneje do konca leta 2012, če je naprava vpisana v evidenco naprav iz 30. člena te uredbe, oziroma v roku iz okoljevarstvenega dovoljenja, če mora v skladu s to uredbo pridobiti za obratovanje naprave okoljevarstveno dovoljenje, nadomestiti z manj škodljivimi snovmi, če je to tehnično izvedljivo in se zaradi nadomestitve letni stroški obratovanja naprave ne povečajo za več kot trikrat.

(2)

Če se v napravi pri obdelavi materialov in izdelkov sprošča trikloroeten, se mora pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprave zagotoviti, da masni pretok ne presega mejne vrednosti 10 g/h ali da koncentracija v nerazredčenem odpadnem plinu ne presega mejne vrednosti 2 mg/Nm3.

(3)

Če se v napravi pri obdelavi materialov in izdelkov sprošča tetrakloroeten ali diklorometan, se mora pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprave zagotoviti, da masni pretok teh snovi v odpadnih plinih ne presega mejne vrednosti 100 g/h ali da skupna vrednost koncentracije vseh teh snovi v nerazredčenem odpadnem plinu ne presega mejne vrednosti 20 mg/Nm3.

6. člen

(zahteve za varstvo zraka v okolici naprav)

(1)

Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprav je treba zagotoviti, da se naprave lahko uporabljajo le, če je s tehničnimi ukrepi ob uporabi najboljše dosegljive tehnike zagotovljeno, da je koncentracija halogeniranih organskih spojin v zraku zmanjšana v skladu z zahtevami iz te uredbe:

-

v prostorih, v katerih ni naprav, pa se v njih lahko zadržujejo ljudje, ali

-

v sosednjih prostorih, v katerih se proizvajajo, obdelujejo, dajejo v promet, uživajo ali hranijo živila.

(2)

Če se v katerem od prostorov iz prejšnjega odstavka na podlagi meritev ugotovi, da je v zraku sedemdnevna povprečna vrednost koncentracije tetrakloroetena večja kot 0,1 mg/Nm3, mora upravljavec naprave o tem obvestiti ministrstvo in inšpektorja, pristojnega za varstvo okolja, ter v šestih mesecih po tej ugotovitvi sprejeti ukrepe, s katerimi zagotovi zmanjšanje koncentracije tetrakloroetena pod 0,1 mg/Nm3.

7. člen

(čiščenje odpadnih plinov)

Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprav je treba zagotoviti, da se odpadni plini očistijo v ločevalniku hlapov in da koncentracija halogeniranih organskih spojin v nerazredčenem očiščenem odpadnem plinu ne presega mejne vrednosti 20 mg/Nm3.

8. člen

(ravnanje s halogeniranimi organskimi topili)

(1)

Polnjenje naprav s halogeniranimi organskimi topili ali pomožnimi sredstvi, ki vsebujejo halogenirane organske spojine, in odvzem izrabljenih halogeniranih organskih topil je treba izvesti z najboljšo razpoložljivo tehniko. Hlape halogeniranih organskih topil, ki pri tem nastajajo, je treba izsesavati in jih utekočiniti ali jih ponovno uvajati v rezervoarje za polnjenje naprav s halogeniranimi organskimi topili.

(2)

Ostanki, ki vsebujejo halogenirane organske spojine, se lahko iz naprav odstranijo le z zaprto pripravo.

(3)

Halogenirane organske spojine ali ostanki, ki vsebujejo halogenirane organske spojine, se lahko hranijo in prevažajo le v zaprtih posodah.

9. člen

(druge zahteve)

(1)

Izsesani odpadni plini, ki vsebujejo halogenirane organske spojine, se smejo odvajati le po cevovodih, odpornih proti tem snovem, in sicer tako, da je pri tem zagotovljen naravni odvod odpadnih plinov.

(2)

Prezračevalne naprave prostorov, v katerih so naprave, morajo biti iz materiala, odpornega proti halogeniranim organskim spojinam.

III/2. Posebne zahteve za posamezne vrste naprav

a) Naprave za površinsko čiščenje

10. člen

(splošne zahteve za površinsko čiščenje)

(1)

Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprav za površinsko čiščenje je treba zagotoviti:

1.

da se obdelovani material ali izdelki obdelujejo v ohišju, ki je razen odprtin, potrebnih za izsesavanje odpadnih plinov, popolnoma zaprto in pri katerem so v skladu z najboljšo razpoložljivo tehniko uporabljene vse možnosti preprečevanja emisij z zatesnitvijo, izločanjem halogeniranih organskih spojin ali s spremembo postopka obdelave;

2.

da koncentracija halogeniranih organskih spojin v zraku v napravi na odvzemnem območju obdelovanega materiala ali izdelkov iz nje ne presega mejne vrednosti 1 g/Nm3;

3.

da se s samodejnim zapiranjem naprave zagotavlja, da je odvzem obdelovanega materiala ali izdelkov z odvzemnega območja mogoč, šele ko izmerjena vrednost koncentracije halogeniranih organskih spojin v zraku v napravi ne presega mejne vrednosti 1 g/Nm3.

(2)

Če se zrak z odvzemnega območja naprave izsesava, se koncentracija halogeniranih organskih spojin iz 2. točke prejšnjega odstavka nanaša na koncentracijo v zraku v napravi na odvzemnem območju.

11. člen

(zahteve v zvezi z vsebnostjo diklorometana)

Če se v napravi za površinsko čiščenje uporablja organsko topilo, ki vsebuje več kot 50% diklorometana, je mejna vrednost emisij halogeniranih organskih spojin v nerazredčenem očiščenem odpadnem plinu enaka 50 mg/Nm3.

12. člen

(izjeme pri površinskem čiščenju)

(1)

Če pri napravi za površinsko čiščenje, ki je namenjena odstranjevanju lakov in barv, ni mogoče izpolniti pogojev iz 2. in 3. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe, je treba pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprave zagotoviti, da se zrak z odvzemnega območja pri odvzemu obdelanega materiala ali izdelkov izsesava in da se z odvzetimi predmeti ne raznaša organsko topilo v tekočem stanju.

(2)

Če zaradi velikosti ali drugih lastnosti obdelovanega materiala ali izdelkov ni mogoče izpolniti vseh pogojev iz prvega odstavka 10. člena te uredbe, je treba pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprave za površinsko čiščenje uporabiti vse možnosti za preprečevanje emisij halogeniranih organskih spojin v okolje s pomočjo okrovov, zatesnitev, zračnih zaves in ločenega izsesavanja odpadnega zraka.

b) Naprave za kemično čiščenje tekstila

13. člen

(opremljenost naprave)

(1)

Naprava za kemično čiščenje tekstila mora ustrezati standardu SIST ISO 8230 za stroje za kemično čiščenje tekstila, v katerih se uporablja tetrakloroeten, in mora imeti naslednje sestavne dele:

-

varnostno kad za topilo,

-

zaprt sistem čiščenja brez prenašanja blaga ("suho do suhega"),

-

sistem filtriranja brez naplavljanja,

-

varovanje pred prenapolnjenjem destilacijske posode,

-

integrirani naknadni ločevalnik vode,

-

regeneracijo topila s hladilno tehniko (kondenzacija pri znižani temperaturi),

-

samodejni časovni nadzor nad sušenjem,

-

adsorpcijsko napravo z desorpcijo s pomočjo vročega zraka.

(2)

Naprava mora delovati tako, da se po začetku čiščenja polnilna vrata samodejno zaklenejo in jih je mogoče znova odpreti šele po končanem sušenju, ko je bila z aktivnim ogljem izvedena dezodoracija bobna in temperatura očiščenega blaga ni manjša od 308 K (35 ºC).

14. člen

(prezračevanje prostorov, v katerih obratuje naprava)

(1)

Ločevalniki hlapov se ne smejo desorbirati s svežim zrakom ali zrakom iz prostora. V napravi za kemično čiščenje tekstila se lahko za čiščenje tekočega topila uporabljajo le filtri, ki jih je mogoče regenerirati.

(2)

Obratovalni prostori se morajo prezračevati izključno s prezračevalnimi napravami z izsesavanjem prostorskega zraka. Prezračevanje mora biti izvedeno tako, da se emisije halogeniranih organskih spojin, ki nastajajo na območju strojev, shranjevanja topil, shranjevanja očiščenega ali oplemenitenega blaga, likalnih miz, vlažilnih naprav ali praznjenja strojev, zajamejo na kraju nastanka. Iz odpadnega zraka, ki nastaja zaradi prezračevanja obratovalnih prostorov in prostorov z ločevalniki hlapov, halogeniranih organskih spojin ni treba izločevati.

(3)

V obratovalnih prostorih se zunaj naprav za kemično čiščenje tekstila ne smejo uporabljati nobene halogenirane organske spojine.

Uredba o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila

Časovnica