Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 129-5392/2004, stran 15391 DATUM OBJAVE: 3.12.2004

VELJAVNOST: od 18.12.2004 do 3.9.2010 / UPORABA: od 18.12.2004

RS 129-5392/2004

Verzija 10 / 10

Čistopis se uporablja od 4.9.2010 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 13.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 4.9.2010
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
5392. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov
Na podlagi četrtega odstavka 112. in četrtega odstavka 113. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ta uredba določa način obračunavanja, določanja višine, odmere in plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev), ki je posledica odlaganja odpadkov na odlagališčih odpadkov, ter merila in pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve.

(2)

Onesnaževanje okolja iz prejšnjega odstavka je onesnaževanje tal s količino odloženih odpadkov in onesnaževanje zunanjega zraka z emisijo metana zaradi odloženih biološko razgradljivih odpadkov.

2. člen

Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:

1.

odpadki so odpadki iz predpisa o ravnanju z odpadki;

2.

inertni odpadki so inertni odpadki iz predpisa o odlaganju odpadkov;

3.

biološko razgradljive sestavine odpadkov so biološko razgradljive sestavine odpadkov iz predpisa o odlaganju odpadkov na odlagališčih;

4.

komunalni odpadki so odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih;

5.

odlagališče je odlagališče odpadkov iz predpisa o odlaganju odpadkov;

6.

obstoječe odlagališče je obstoječe odlagališče iz predpisa o odlaganju odpadkov;

7.

obdelava odpadkov je vsak fizikalen, termičen, kemičen ali biološki proces, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem, z namenom zmanjšanja biološko razgradljivih snovi v odpadkih, z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo. Izločevanje ločenih frakcij z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov in sežiganje ali sosežiganje odpadkov ni obdelava odpadkov;

8.

enota obremenitve tal z odlaganjem odpadkov je enota, določena kot podlaga za izračun osnove za obračunavanje in odmero okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: enota obremenitve tal);

9.

enota obremenitve zraka z emisijo metana iz odlagališč odpadkov je enota, določena kot podlaga za izračun osnove za obračunavanje in odmero okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: enota obremenitve zraka);

10.

javna služba je občinska gospodarska javna služba zbiranja, prevoza in odlaganja komunalnih odpadkov ali državna gospodarska javna služba sežiganja komunalnih odpadkov;

11.

infrastruktura javne službe so naslednji objekti in naprave za zbiranje, obdelavo in odlaganje komunalnih odpadkov: zbiralnica ločenih frakcij, sortirnica odpadkov, kompostarna, objekti in naprave zbirnih centrov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z ločenimi frakcijami komunalnih odpadkov, objekti in naprave za fizikalno, termično, kemično ali biološko obdelavo komunalnih odpadkov pred odlaganjem in odlagališče nenevarnih odpadkov ter objekti in naprave za sežiganje komunalnih odpadkov, ostankov njihove predelave ter muljev komunalnih čistilnih naprav;

12.

upravičeni stroški so stroški gradnje objektov in nabave naprav infrastrukture javne službe v lasti občine ali države;

13.

investicijska dokumentacija je investicijski program in drugi dokumenti, ki jih je treba v času priprave investicije v infrastrukturo javne službe izdelati v skladu s predpisi s področja javnih financ, ki urejajo izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, in v skladu z operativnimi programi varstva okolja s področja ravnanja s komunalnimi odpadki;

14.

investicijski projekt občine je skupek aktivnosti za gradnjo novih ali obnovo obstoječih objektov infrastrukture javne službe na območju posamezne občine ali več občin, če gre za skupno infrastrukturo več občin, ki predstavlja v okviru operativnih programov varstva okolja s področja ravnanja s komunalnimi odpadki zaokroženo celoto in za katero so predvideni tudi viri iz plačil okoljske dajatve, pri tem pa je določen datum začetka projekta in njegov zaključek s predajo v uporabo in končnim obračunom;

15.

načrt razvojnih programov države na področju ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: načrt razvojnih programov države) je sestavni del državnega proračuna in ga sestavljajo projekti in programi ravnanja s komunalnimi odpadki, za katere je predvideno financiranje ali sofinanciranje iz sredstev državnega proračuna in je prikazan najmanj za obdobje štirih let;

16.

načrt razvojnih programov občine na področju ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: načrt razvojnih programov občine) je sestavni del občinskega proračuna in ga sestavljajo projekti in programi ravnanja s komunalnimi odpadki, prikazani najmanj za obdobje štirih let. Načrt razvojnih programov občine mora biti usklajen z načrtom razvojnih programov države.

3. člen

(1)

Okoljska dajatev se plačuje zaradi onesnaževanja okolja z odpadki, odloženimi na odlagališču za inertne, nenevarne ali nevarne odpadke.

(2)

Okoljska dajatev je prihodek proračuna Republike Slovenije.

(3)

Prihodki proračuna Republike Slovenije, dobljeni s plačili okoljske dajatve iz prvega odstavka tega člena, so namenski prejemki državnega proračuna za izvedbo operativnih programov varstva okolja s področja ravnanja s komunalnimi odpadki, vključno z izvedbo pripravljalnih del vključno z izdelavo projektne dokumentacije, največ v višini, ki ne presega 4% vrednosti investicije za gradnjo ter z izvedbo gradnje objektov infrastrukture državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov.

4. člen

Zavezanec za plačilo okoljske dajatve je upravljavec odlagališča (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).

II. VIŠINA OKOLJSKE DAJATVE

5. člen

Osnova za okoljsko dajatev se določi na podlagi enot obremenitve tal in enot obremenitve zraka v koledarskem letu na naslednji način:
osnova za okoljsko dajatev = C(tal) x EO(tal) + C(zrak) x EO(zrak),

kjer je:
C(tal) cena za enoto obremenitve tal,
EO(tal) število enot obremenitve tal,
C(zrak) cena za enoto obremenitve zraka in
EO(zrak) število enot obremenitve zraka.

6. člen

(1)

Ceno za enoto obremenitve tal določi Vlada Republike Slovenije s sklepom na predlog ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), enkrat letno.

(2)

Cena za enoto obremenitve zraka je enaka ceni za enoto obremenitve zraka z emisijo ogljikovega dioksida, ki jo določi Vlada Republike Slovenije skladno s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za obremenjevanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida.

III. OBRAČUNAVANJE OKOLJSKE DAJATVE

7. člen

(1)

Zavezanec plačuje okoljsko dajatev v znesku, ki je enak osnovi za okoljsko dajatev za odpadke, ki jih je odložil na odlagališče v koledarskem letu.

(2)

Osnova za okoljsko dajatev se lahko zniža za znesek, ki se ga določi na podlagi količin v odlagališčnem plinu zajetega metana, ki zgori ali se ga zajame v koledarskem letu, za katerega velja osnova za okoljsko dajatev, na naslednji način:
  znižanje osnove za okoljsko dajatev =
    = C(zrak) x (G x R + 0,44 x E),
 
kjer je:
G globalni grelni potencial metana, ki je enak 21,
C(zrak) cena za enoto obremenitve zraka,
R količina metana, izražena v kg, ki zgori ali se ga zajame, in
E električna energija, proizvedena iz zajetega odlagališčnega plina,
izražena v kWh.

(3)

Zavezanec količino v odlagališčnem plinu zajetega metana, ki v koledarskem letu, za katerega uveljavlja znižanje osnove za okoljsko dajatev, zgori ali kako drugače oksidira (R), ugotavlja na podlagi podatkov, pridobljenih s predpisanim obratovalnim monitoringom za odlagališča in podatkov iz meritev količin zajetega plina ali samo iz podatkov o proizvedeni električni energiji in izkoristku pretvorbe goriva v elektriko, če se plin v celoti uporablja za proizvodnjo električne energije.

(4)

Zavezanec lahko uveljavlja znižanje osnove za okoljsko dajatev iz drugega odstavka tega člena samo za odlagališče, na katerem se odpadki odlagajo, in največ do višine, ki ne presega višine okoljske dajatve za odpadke, ki so bili odloženi v istem obdobju na odlagališču.

8. člen

Število enot obremenitve tal EO(tal) iz 5. člena te uredbe se v odvisnosti od vrste odlagališča izračuna na podlagi mase odloženih odpadkov v koledarskem letu, izražene v kg, in naslednjega števila enot obremenitve tal za en kg odloženih odpadkov:

-

1 enota obremenitve tal za odlagališče za inertne odpadke,

-

2 enoti obremenitve tal za odlagališče za nenevarne odpadke,

-

10 enot obremenitve tal za odlagališče za nevarne odpadke.

9. člen

(1)

Število enot obremenitve zraka EO(zrak) iz 5. člena te uredbe se v odvisnosti od stopnje razgradljivosti odpadkov izračuna na podlagi mase odloženih odpadkov v koledarskem letu, izražene v kg, in števila enot obremenitve zraka za en kg odloženih odpadkov.

(2)

Število enot obremenitve zraka za en kilogram odloženih odpadkov iz prejšnjega odstavka se za posamezno vrsto biološko razgradljivega odpadka izračuna na naslednji način:
število enot obremenitve zraka =
= G x DOC x DOCF x F x (M(CH4)/M(C)),

kjer je:
G globalni grelni potencial metana, ki je enak 21,
DOC delež razgradljivega organskega ogljika v odpadkih,
DOCF delež organskega ogljika v odpadkih, ki se pretvori v toplogredne
pline,
F delež metana v odlagališčnem plinu in
M(CH4)/M(C) razmerje molske mase metana in ogljika, ki je enako 16/12.

(3)

Delež razgradljivega organskega ogljika v odpadkih (DOC) se izraža kot količnik med maso razgradljivega organskega ogljika v odloženih odpadkih in celotno maso odloženih odpadkov.

(4)

Delež metana v odlagališčnem plinu (F) se izraža kot količnik med prostornino metana v odlagališčnem plinu in prostornino vseh drugih plinov, ki nastanejo pri biološki razgradnji odloženih odpadkov.

(5)

Delež organskega ogljika, ki se pretvori v toplogredne pline (DOCF), se izraža kot količnik med maso razgradljivega organskega ogljika, ki se pretvori v toplogredne pline, in maso vsega razgradljivega organskega ogljika v odloženih odpadkih.

10. člen

(1)

Delež razgradljivega organskega ogljika v odpadkih (DOC) iz prejšnjega člena se izračuna na naslednji način:
DOC = 0,4 (A) + 0,17 (B) + 0,15 (C) + 0,30 (D),

kjer je:
A delež papirja, lepenke in tekstila v odpadkih,
B delež odpadkov iz zelene biomase in naravnega lesa, ki nastanejo
kot odpadki iz vrtov in parkov in kot odpadki pri predelavi rastlin, ki
ni predelava rastlin za prehrano,
C delež odpadne hrane in organskih odpadkov, ki nastanejo pri
proizvodnji ali pripravi hrane. To so predvsem kompostirni odpadki iz
gospodinjstev, menz in restavracij, kompostirni odpadki iz primarne
proizvodnje hrane v kmetijstvu, lovu, ribištvu in ribogojstvu ter
kompostirni odpadki, ki nastajajo pri proizvodnji hrane rastlinskega
izvora, in kompostirni odpadki, ki nastanejo pri pripravi in predelavi
mesa, rib in drugih živil živalskega izvora, in
D delež odpadkov iz obdelave in predelave lesa in proizvodnje plošč
ter pohištva in drugih odpadkov iz lesa, lubja, plute in slame.

(2)

Deleži biološko razgradljivih odpadkov A, B, C in D iz prejšnjega odstavka se izražajo kot količniki med maso posamezne biološko razgradljive sestavine odpadkov v celotni količini odpadkov in maso vseh odloženih odpadkov.

11. člen

Zavezanec za izračun deleža razgradljivega organskega ogljika v odpadkih (v nadaljnjem besedilu: DOC) pri obračunavanju okoljske dajatve za odložene ostanke komunalnih odpadkov upošteva podatke o deležih biološko razgradljivih odpadkov A, B, C in D iz sortirne analize, ki jo skladno s predpisom, ki ureja odlaganja odpadkov na odlagališčih, izvede pooblaščena institucija.

12. člen

Če se delež organskega ogljika, ki se pretvori v toplogredne pline (DOCF) in delež metana v odlagališčnem plinu (F) ne ugotavljata na način iz drugega odstavka 13. člena te uredbe, se za izračun števila enot obremenitve zraka iz 9. člena te uredbe upoštevajo naslednje vrednosti: DOCF = 0,55 in F = 0,5.

13. člen

(1)

Zavezanec maso odloženih odpadkov, maso odloženih biološko razgradljivih odpadkov in delež razgradljivega organskega ogljika v odpadkih za potrebe obračunavanja okoljske dajatve ugotavlja na podlagi podatkov o količini in vrsti ter stopnji obdelave prevzetih odpadkov iz evidence, ki jo vodi v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov.

(2)

Zavezanec delež organskega ogljika v odpadkih, ki se pretvori v toplogredne pline (DOCF), in delež metana v odlagališčnem plinu (F) za potrebe obračunavanja okolske dajatve ugotavlja na podlagi podatkov, pridobljenih s kemično analizo odpadkov ali drugimi preskusi o biološki razgradnji odpadkov, delež metana v odlagališčnem plinu (F) pa tudi s kemično analizo odlagališčnega plina.

14. člen

Zavezanec, ki je šele začel odlagati odpadke, za določitev osnove za prvo odmero okoljske dajatve navede podatke o sestavi in predvideni letni masi odloženih odpadkov in deležu biološko razgradljivih odpadkov na podlagi pridobljenega dovoljenja za odlaganje odpadkov.