283. Uredba o ozonu v zunanjem zraku
Na podlagi prvega in drugega odstavka 27. člena in tretjega odstavka 69. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99, 22/00 in 67/02) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ozonu v zunanjem zraku
Ta uredba določa ciljne vrednosti, dolgoročno naravnane vrednosti, opozorilno in alarmno vrednost za ozon, način določanja stopnje onesnaženosti zraka z ozonom ter s tem povezane ukrepe zmanjševanja onesnaženosti zraka in druge obvezne ukrepe.
Za vsebine, povezane z ocenjevanjem onesnaženosti zraka z ozonom (v nadaljnjem besedilu: onesnaženost z ozonom) ter drugimi ukrepi za izboljšanje in ohranjanje kakovosti zraka, ki niso urejene s to uredbo, se uporablja uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 52/02).
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1.
Zrak je zrak troposfere na prostem, razen zraka na delovnih mestih.
2.
Snov je vsaka snov, ki je v zraku zaradi človekovega posrednega ali neposrednega izpuščanja v zrak in lahko škodljivo učinkuje na zdravje ljudi ali okolje.
3.
Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega ozona. Predhodniki ozona so zlasti snovi, navedene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
4.
Raven onesnaženosti je koncentracija snovi v zraku, izražena kot masa snovi na enoto volumna zraka (1 m3) pri temperaturi 293 °K in zračnem tlaku 101,3 kPa, ali usedlina, nastala z usedanjem teh snovi na površinah, izražena kot masa snovi na enoto površine (1 m2) v določenem času.
5.
Največja dnevna osemurna srednja vrednost je največja v enem dnevu izmerjena osemurna koncentracija vseh osemurnih tekočih povprečij, izračunanih na podlagi urnih povprečij, pri čemer je prvo osemurno tekoče povprečje v dnevu povprečje v času od 17. ure prejšnjega dne do vključno 1. ure tekočega dne in zadnje tekoče osemurno povprečje v času od 16. ure do vključno 24. ure tekočega dne.
6.
Hlapne organske snovi so vse organske spojine antropogenega in biogenega izvora razen metana, zaradi katerih pri reakciji z dušikovimi oksidi v prisotnosti sončne svetlobe nastajajo foto-kemični oksidanti.
7.
Ciljna vrednost je raven onesnaženosti, ki mora biti z zmanjševanjem onesnaženosti v določenem roku dosežena, kjer je to mogoče doseči s predpisanimi ukrepi. Ciljna vrednost se določi zato, da se odpravijo škodljivi učinki na zdravje ljudi in okolje.
8.
Dolgoročno naravnana vrednost je koncentracija ozona v zraku, ki mora biti dolgoročno zagotovljena za učinkovito varovanje zdravja ljudi in okolja, razen če z ustreznimi ukrepi to ni dosegljivo ob razumno visokih stroških. Dolgoročna naravnana vrednost je koncentracija, pod katero so na podlagi razpoložljivih znanstvenih spoznanj neposredni škodljivi učinki na zdravje ljudi ali okolje malo verjetni.
9.
Opozorilna vrednost je raven onesnaženosti, pri kateri je potrebno takojšnje in sprotno informiranje in opozarjanje prebivalstva o prekoračitvi, ker že kratkotrajna izpostavljenost zaradi ozona v zraku pomeni tveganje za zdravje posebej občutljivih skupin prebivalstva.
10.
AOT40 je parameter, ki se izraža v μg/m3).h in se za določeno obdobje izračuna kot vsota razlike med urno koncentracijo in vrednostjo 80 μg/m3 urnih koncentracij, ki presegajo 80 μg/m3 in so izmerjene med 8. in 20. uro.
Ciljne vrednosti za ozon so določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
Dolgoročno naravnane vrednosti za ozon so določene v prilogi 2 te uredbe.