Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v...

3721. Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla

Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), četrtega odstavka 4. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta uredba določa vnos snovi v tla pri vnašanju blata čistilnih naprav, komposta ali mulja iz rečnih strug in jezer, ter vnos snovi pri namakanju rastlin in pri gnojenju, zlasti pa mejne vrednosti letnega vnosa nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla ali na tla, stopnje zmanjševanja vnosa ter druge ukrepe v zvezi z vnosom.

Ta uredba velja za vse vrste tal na območju Republike Slovenije.

2. člen

Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:

1.

Vnos snovi v tla ali na tla (v nadaljnjem besedilu: vnos snovi) je izpuščanje, oddajanje oziroma odlaganje nevarnih snovi ali rastlinskih hranil pri vnašanju blata čistilnih naprav, komposta ali mulja iz rečnih strug in jezer (v nadaljnjem besedilu: mulji), pri namakanju rastlin ali pri gnojenju z živinskimi ali rudninskimi gnojili. Izraža se v masnih enotah na površino tal.

2.

Letni vnos snovi v tla je vnos snovi v tla v obdobju enega koledarskega leta.

3.

1. Mejna vrednost letnega vnosa nevarnih snovi v tla je količina letnega vnosa pri kateri so učinki ali vplivi na zdravje človeka ali okolje še sprejemljivi.

3.

2. Mejna vrednost letnega vnosa rastlinskih hranil pri gnojenju tal je količina letnega vnosa, ki še ne presega rastlinam potrebnega naravnega krogotoka hranil.

4.

Nevarne snovi so snovi ali skupine snovi, ki se vnašajo v tla z blati čistilnih naprav, kompostom ali muljem ali pri namakanju rastlin in ki zaradi svojih lastnosti, količine ali gostote negativno vplivajo na rabo tal ali na kakovost podtalnice.

5.

Rastlinska hranila so dušik, fosfor in kalij v živinskih in rudninskih gnojilih, v blatu čistilnih naprav in v kompostu.

6.

Parameter vode za namakanje rastlin je po predpisanem merilnem postopku izmerjena temperatura, elektroprevodnost ali gostota snovi ali mikrobiološka lastnost vode za namakanje rastlin.

7.

Blato čistilne naprave (v nadaljnjem besedilu: blato) je odpadek, ki nastane po čiščenju odpadne vode v čistilnih napravah ali ostaja kot blato ob praznjenju greznic za odpadno vodo iz gospodinjstev.

8.

Kompost je biološko stabilen, higieniziran, humusu podoben material, brez motečih vonjav, bogat z organsko snovjo, ki nastane s kompostiranjem. Kompost se glede na vsebnost nevarnih snovi razvršča v kompost za neomejeno uporabo ali kompost 1. razreda, kompost z omejeno uporabo ali kompost 2. razreda in kompost za nekmetijsko uporabo.

9.

Živinsko gnojilo je hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica.

Hlevski gnoj so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, pomešani s steljo. Gnojevka so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, brez stelje z večjim ali manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča domačih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove.

10.

Povzročitelj obremenitve je vsaka oseba, ki proizvaja kompost ali obdeluje blato čistilnih naprav ali mulj z namenom, da se jih uporabi kot rastlinsko hranilo ali kot izboljševalo tal. Če gre za kompost, ki ni proizveden na ozemlju Republike Slovenije, je povzročitelj obremenitve dobavitelj komposta.

11.

Tla so po teksturi lahka, srednje težka in težka. Lahka tla so peščena, peščeno-ilovnata in ilovnato-peščena. Srednje težka tla so peščeno-glinasto-ilovnata, glinasto-ilovnata, ilovnata, meljasto-ilovnata in meljasta. Težka tla so meljasto-glinasto-ilovnata, meljasto-glinasta, peščeno-glinasta in glinasta.

12.

Zelena odeja je naravno in sejano travinje ter njive s celoletno pokrovnostjo oziroma strnjeno rastlinsko odejo.

13.

Začetno gnojenje je gnojenje pred setvijo ali ob setvi oziroma saditvi rastlin.

14.

Dognojevanje je gnojenje med rastno dobo rastlin.

15.

Reprezentativni vzorec blata, komposta ali mulja je vzorec, sestavljen iz 10 posameznih podvzorcev, odvzetih pred oddajo oziroma vnosom v tla.

17.

Število glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: število GVŽ) je merilo za vrednotenje obsega reje domačih živali. Ena GVŽ je 500 kg žive teže živali.

II. MEJNE VREDNOSTI

3. člen

Letni vnos nevarnih snovi ne sme presegati mejnih vrednosti za posamezno nevarno snov, določenih v tabeli 1.

Tabela 1: Mejne vrednosti letnega vnosa nevarnih snovi

--------------------------------------------------------------------------
.                                                           Mejna vrednost
                                                             letnega vnosa
Nevarna snov                                                       v kg/ha
--------------------------------------------------------------------------
kadmij in njegove spojine, izražene kot Cd                           0,025
baker in njegove spojine, izražene kot Cu                                3
nikel in njegove spojine, izražene kot Ni                              0,5
svinec in njegove spojine, izražene kot Pb                             2,5
cink in njegove spojine, izražene kot Zn                                10
živo srebro in njegove spojine, izražene kot Hg                      0,025
celotni krom                                                           2,5
šestvalentni krom Cr(6+)                                              0,25
--------------------------------------------------------------------------

4. člen

(1)

Zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati se celotno območje Republike Slovenije šteje za občutljivo območje, zaradi česar letni vnos dušika pri gnojenju z živinskimi gnojili, kompostom ali blatom ne sme presegati 170 kg/ha.

(2)

Letni vnos fosforja in kalija pri gnojenju z živinskimi gnojili ne sme presegati mejnih vrednosti za rastlinska hranila, določenih v tabeli 2.

Tabela 2: Mejne vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil z živinskimi gnojili

----------------------------------------------------------------
Rastlinsko hranilo                  Mejna vrednost letnega vnosa
----------------------------------------------------------------
                                              v kg/ha
fosfor, izražen kot P2O5                         120
kalij, izražen kot K2O                           300
----------------------------------------------------------------

(3)

Obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne presega mejnih vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil iz prejšnjih odstavkov, če količina živinskih gnojil, uporabljena v letu dni, ni večja od količine gnojil, ki nastane v tem obdobju pri reji 3 GVŽ, če gre za govedo, oziroma 2 GVŽ, če gre za rejo prašičev ali rejo perutnine.

(4)

Obremenitev tal enega hektara kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili, ki nastanejo pri reji drugih vrst domačih živali, ne presega mejnih vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil iz tabele 2 iz prvega in drugega odstavka tega člena, če število GVŽ, izračunano na podlagi podatkov o teži posamezne vrste domače živali iz tabel 7 in 8 iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, ne presega 3, če gre za rejo domačih živali iz tabele 7, oziroma 2, če gre za rejo prašičev in perutnine iz tabele 8.

5. člen

Letni vnos dušika na zemljiščih na vodovarstvenih območjih, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo voda (v nadaljnjem besedilu: vodovarstvena območja), na katerih je oskrbljenost z mineralnim dušikom manjša ali enaka 30 kg/ha, ne sme presegati mejnih vrednosti glede na vrsto kmetijske kulture, določenih v tabeli 3.

Tabela 3: Mejne vrednosti letnega vnosa dušika na vodovarstvenih območjih

----------------------------------------------------------
Zap.                                        Mejna vrednost
št.   Kmetijska kultura              letnega vnosa kg N/ha
----------------------------------------------------------
1     koruza                                           170
2     ozimna pšenica, ozimna ogrščica                  150
3     ozimni ječmen                                    120
4     ozimna rž, jari ječmen, oves                      80
5     krmna pesa, sladkorna pesa                       170
6     krompir                                          170
7     travna deteljna mešanica, travinje               170
8     zelje                                            170
9     glavnata solata                                   45
10    kitajsko zelje                                    90
11    repa, gorčica, oljna repica in drugi dosevki      50
12    hmelj                                            170
13    grah, bob, detelja in druge metuljnice            30
----------------------------------------------------------

Letni vnos dušika na zemljiščih na vodovarstvenih območjih, na katerih je oskrbljenost z mineralnim dušikom večja od 30 kg/ha, ne sme presegati mejnih vrednosti dušika, ki se za posamezno kmetijsko kulturo določijo po enačbi:

MVK = MVK(i) + 30 – B

kjer je:

MVK - mejna vrednost letnega vnosa dušika za posamezno kmetijsko kulturo, izražena v kg N/ha pri oskrbljenosti z dušikom, ki je večja od 30 kg/ha;

MVKi – mejna vrednost letnega vnosa dušika za posamezno kmetijsko kulturo iz tabele 3, izražena v kg N/ha;

(i) – zaporedna številka kmetijske kulture iz tabele 3;

B – izmerjena vrednost oskrbljenosti z mineralnim dušikom, izražena v kg N/ha.

Količina dušika, ki se vnaša na območjih iz prvega in drugega odstavka tega člena, se določi na podlagi:

-

meritev mineralnega dušika v tleh skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu pri vnosu snovi v tla in

-

podatkov o količini dušika v živinskih gnojilih iz tabele 9 iz priloge 1 te uredbe, če se rastlinska hranila vnašajo z gnojenjem z živinskimi gnojili.

III. UKREPI V ZVEZI Z VNOSOM NEVARNIH SNOVI IN RASTLINSKIH HRANIL V TLA

Gnojenje

6. člen

Kmetje in kmetijske organizacije (v nadaljnjem besedilu: kmetijska gospodarstva) lahko gnojijo svoja kmetijska zemljišča z živinskimi gnojili v letnih količinah, pri katerih povprečni letni vnos rastlinskih hranil na tla enega hektara kmetijskih zemljišč ne presega mejnih vrednosti iz 4. člena te uredbe.

Če kmetijsko gospodarstvo nima kmetijskih zemljišč ali če zaradi reje živine nastajajo večje količine živinskih gnojil, kot jih lahko kmetijsko gospodarstvo uporabi kot živinsko gnojilo na lastnih kmetijskih zemljiščih, mora kmetijsko gospodarstvo zagotoviti:

-

da s pogodbo odda presežke živinskih gnojil drugim lastnikom kmetijskih zemljišč ali

-

da presežke živinskih gnojil predela in jih v različnih oblikah proda na trgu ali

-

da presežke živinskih gnojil odstrani na drug način skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.

7. člen

Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla

Časovnica