na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 75-3620/2003, stran 11333 DATUM OBJAVE: 1.8.2003
VELJAVNOST: od 2.8.2003 / UPORABA: od 2.8.2003
RS 75-3620/2003
Verzija
12 / 12
Čistopis se uporablja od 12.11.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.
3620. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN)
o razglasitvi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN)
Razglašam zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 16. julija 2003.
001-22-74/03
Ljubljana, dne 25. julija 2003.
Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r.
Z A K O N
O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ (ZOPNN)
O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ (ZOPNN)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen in vsebina zakona)
(1)
Ta zakon določa pogoje in način uporabe sredstev proračuna Republike Slovenije pri odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: sredstva za odpravo posledic nesreč) ter pogoje in način njihovega pridobivanja oziroma dodeljevanja z namenom, da pomoč prizadetim zaradi naravne nesreče zagotovi čimprejšnje varno bivanje in ponovno izvajanje dejavnosti, če so jim bili zaradi naravne nesreče poškodovani ali uničeni objekti, naprave ali zemljišča (v nadaljnjem besedilu: stvari) ali so njihove stvari zaradi posledic naravne nesreče ogrožene ali pa jim je zaradi poškodovane cestne ali druge infrastrukture uporaba stvari onemogočena.
(2)
Ta zakon določa pogoje in način uporabe sredstev proračuna Republike Slovenije ter pogoje in način njihovega dodeljevanja pri odpravi posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu) za izvajanje:
-
Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2022/2046 z dne 24. oktobra 2022 o spremembi prilog k Uredbi (EU) št. 1408/2013 glede njune prilagoditve, da se upoštevajo določbe Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter njegovega Protokola o Irski/Severni Irski (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022, str. 55), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU);
-
Uredbe Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2472/EU) in
-
Sporočila Komisije Smernice o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju (UL C št. 485 z dne 21. 12. 2022, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Smernice EU).
(3)
Ta zakon določa tudi pogoje in način uporabe sredstev proračuna Republike Slovenije ter pogoje in način njihovega dodeljevanja pri odpravi posledic škode v gospodarstvu zaradi naravnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu).
2. člen
(uporaba predpisov)
(1)
Zakon o splošnem upravnem postopku se uporablja glede vseh vprašanj postopka, razen tistih, ki so s tem zakonom drugače urejena.
(2)
Za pripravo in sprejem prostorskih aktov, pridobivanje zemljišč in izdajo dovoljenj v zvezi z graditvijo objektov gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena in nadomestitev objektov, ki jih je treba zaradi ogroženosti ali gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture odstraniti z ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče, se uporabljajo predpisi o urejanju prostora, o graditvi objektov, o stavbnih zemljiščih, o geodetskih zadevah ter drugi predpisi v zvezi s posegi v prostor, če ta zakon ne določa drugače.
3. člen
(izključitev uporabe)
(1)
Sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu ni mogoče pridobiti ali dodeliti za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje, intervencije in druge ukrepe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2)
Določbe tega zakona se ne nanašajo na odpravo posledic množičnega pojava nalezljivih človeških bolezni.
(3)
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za odpravo posledic drugih nesreč po določbah predpisov na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, razen če je tako nesrečo posredno ali neposredno povzročila naravna nesreča.
(4)
Sredstev po tem zakonu ni mogoče pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer na gospodarskih objektih kmetijskih gospodarstev ali za odpravo posledic množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni, če je bila za odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije.
(5)
Sredstev po tem zakonu ni mogoče pridobiti, če predhodno niso bili izvedeni vsi agrotehnični ukrepi, načrtovani v okviru kmetijske politike prilagajanja podnebnim spremembam, in drugi načrtovani ukrepi varstva pred naravnimi nesrečami, katerih posledice bi bilo mogoče s temi ukrepi preprečiti ali jih omiliti.
(6)
Sredstva po tem zakonu se lahko dodelijo:
-
podjetju (ne glede na velikost) za odpravo posledic škode na stvareh in za odpravo posledic škode v gospodarstvu zaradi potresa, snežnega ali zemeljskega plazu, udora ali poplave, pri čemer se kot podjetje štejejo subjekti iz prvega odstavka 9. člena tega zakona ter
-
velikemu podjetju za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer ali množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov ali živalskih bolezni, a le, če je táko dodelitev javnih sredstev potrdila za vsako naravno nesrečo posebej Evropska komisija.
4. člen
(pojmi)
(1)
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1.
geografsko zaokroženo območje je območje kmetijskih zemljišč, na katerem je naravna nesreča povzročila na istem kmetijskem pridelku enako poškodovanost. Če gre za naravno nesrečo, katere pojav je zaznaven na širšem območju, kot je na primer suša ali zmrzal, se geografsko zaokroženo območje določi kot zaokroženo območje, kjer so zaradi morfologije terena in pedoloških lastnosti tal vplivi teh naravnih nesreč na kmetijske pridelke približno enaki;
2.
geotehnični objekti so objekti, ki so namenjeni za preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov in objekti za preprečitev proženja snežnih plazov. Geotehnični objekti so tudi objekti za začasno ali trajno odlaganje zemljine, ki nastaja pri gradnji ali obnovi geotehničnih objektov;
3.
naravna nesreča je nesreča, ki jo povzroči:
-
potres, snežni ali zemeljski plaz, udor ali poplava, če povzroči škodo na stvareh ali škodo v gospodarstvu ali
-
neugodne vremenske razmere so slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, v skladu z 2. točko 2. člena Uredbe 2022/2472/EU ali
-
množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni, če povzročijo škodo v kmetijski proizvodnji.
-
žled, če povzroči škodo na stanovanjskih stavbah, kulturnih spomenikih, gospodarskih objektih kmetijskega gospodarstva, v gozdovih ali če povzroči škodo na drugih stvareh, za katerih obnovo je do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu upravičen državni organ ali občina, ali
-
požar v naravnem okolju, povzročen z naravnimi dejavniki, če povzroči škodo na stvareh ali trajnih nasadih ali škodo v gospodarstvu;
4.
neto tlorisna površina stavbe je površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostore v stavbi. Neto tlorisno površino se izračuna v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
5.
območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost so območja, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, določena za taka območja;
6.
ocena neposredne škode na stvareh in ocena neposredne škode v kmetijstvu je ocena škode ob naravnih nesrečah v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
7.
obnova stvari je obnova poškodovanih zemljišč, gozdov, rekonstrukcija poškodovanih objektov ali naprav in odstranitev uničenih objektov ali naprav ter zgraditev novih objektov ali naprav na isti lokaciji ali na drugi lokaciji, če gradnja zaradi geoloških ali gradbeno tehničnih pogojev ni primerna (v nadaljnjem besedilu: nadomestitev objektov ali naprav);
8.
kmetijska proizvodnja je primarna kmetijska proizvodnja v skladu s 44. točko 2. člena Uredbe 2022/2472/EU;
9.
običajna letna kmetijska proizvodnja je povprečna letna količina kmetijskega pridelka, ki je na podlagi statističnih podatkov dosežena v zadnjih treh letih pred nastankom škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer, ali povprečna letna količina kmetijskega pridelka, izračunana iz statističnih podatkov za tri leta v obdobju zadnjih petih let, pri čemer se ne upoštevajo podatki za leto z največjo in za leto z najnižjo količino kmetijskega pridelka, kar je za nosilce kmetijskih gospodarstev ugodneje pri izračunu državne pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer;
10.
upravičenka ali upravičenec do sredstev (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) za odpravo posledic nesreč ali do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu je oseba, ki izpolnjuje pogoje iz tega zakona in iz predpisov na podlagi tega zakona za dodelitev sredstev iz proračuna Republike Slovenije za odpravo posledic nesreč ali škode v kmetijstvu;
11.
vplivno območje naravne nesreče je območje posledic poplave ali zemeljskega ali snežnega plazu. Za vplivno območje naravne nesreče se šteje tudi območje verjetnih posledic poplave ali plazu, če bi se ta naravna nesreča pri nespremenjenih pogojih varstva pred njenimi posledicami ponovila.
12.
majhno in srednje veliko podjetje je podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe 2022/2472/EU;
13.
veliko podjetje je podjetje, ki ne izpolnjuje meril iz Priloge I Uredbe 2022/2472/EU;
14.
objekt, ki je z aktom razglašen za kulturni spomenik, je objekt ali območje, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, razglašen za kulturni spomenik ali je v času naravne nesreče v postopku razglasitve;
15.
kmetijski pridelek je kmetijski proizvod v skladu s 7. točko 2. člena Uredbe 2022/2472/EU, ki nastane v kmetijski proizvodnji;
16.
ožji družinski član upravičenca je zakonec, zunajzakonski partner, otrok ali posvojenec upravičenca, starš upravičenca in otrok, ki je po zakonu, ki ureja družinska razmerja, dodeljen upravičencu v skrbništvo, in z upravičencem prebiva ali je prebival.
5. člen
(načela zakona)
(1)
Država mora pri sprejemanju predpisov in pri odločanju v upravnih zadevah po tem zakonu zagotoviti, da se pri odpravljanju posledic naravnih nesreč prednostno dodelijo sredstva za obnovo poškodovanih ali uničenih stvari, ki so namenjene izvajanju javnih služb, in za obnovo stanovanjskih stavb.
(2)
Višina sredstev za odpravo posledic nesreč je sorazmerna škodi na stvari zaradi posledic naravne nesreče, višina sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zmanjšanju kmetijske proizvodnje zaradi naravnih nesreč, višina sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu pa škodi, nastali na strojih in drugi opremi ter škodi, nastali zaradi uničenja zalog in izpada prihodkov zaradi naravnih nesreč.
(3)
Sredstva za odpravo posledic škode na stvareh se dodeljujejo nepovratno. Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu in gospodarstvu se dodeljujejo nepovratno, lahko pa tudi povratno, če tako določa ta zakon.
(4)
Sredstva za odpravo posledic nesreč se za obnovo stanovanjskih stavb lahko dodeljujejo tudi povratno, če se dodelijo kot stanovanjsko posojilo v skladu s 27. členom tega zakona.
(5)
Občini se dodelijo za obnovo poškodovanih stvari potrebna sredstva, če je stvar v njeni lasti in se uporablja za izvajanje njene dejavnosti ali za izvajanje lokalne javne službe.
(6)
Upravičencu se dodelijo sredstva za obnovo poškodovanih stvari, če gre za kulturni spomenik ali za objekt ali napravo, namenjeno varstvu ali upravljanju zavarovanega območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(7)
Pri odločanju o višini sredstev za obnovo poškodovanih stvari je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih za obnovo po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter sredstev, dodeljenih za obnovo iz državnega in občinskih proračunov na podlagi drugih predpisov, ni večja od vseh sredstev, potrebnih za obnovo stvari.
(8)
Pri odločanju o višini sredstev za odpravo posledic nesreč na stvari, ki je namenjena izvajanju gospodarske dejavnosti in sredstev za odpravo posledic v gospodarstvu, ter pri izvajanju nadzora o namenski uporabi teh sredstev je treba zagotoviti, da upravičenci ne pridobijo prednosti pred konkurenti tako, da je ogrožen ali bi lahko bil ogrožen trg blaga ali storitev.
(9)
Pri odločanju o višini sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter sredstev, dodeljenih iz državnega in občinskih proračunov kot neposredno izplačilo v kmetijstvu za odpravo posledic naravnih nesreč ni večja od zmanjšanja vrednosti letne kmetijske proizvodnje, ki je nastalo zaradi posledic naravne nesreče.
(10)
Pri odločanju o višini sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter sredstev, dodeljenih iz državnega proračuna in občinskih proračunov, ni večja od dejanske škode.
6. člen
(prepovedi)
(1)
Sredstva za odpravo posledic nesreč se ne smejo dodeliti za odpravo posledic nesreče na stvari, če je njena lastnica ali lastnik (v nadaljnjem besedilu: lastnik) ali oseba, ki bi morala ravnati po njegovih navodilih, opustila predpisane pogoje, potrebne za zmanjšanje ali preprečitev nastanka škode ob naravni nesreči na stvari.
(2)
Sredstva za odpravo posledic nesreč se ne smejo dodeliti pri odpravi posledic naravne nesreče na stvari, ki je nastala z nedovoljenim posegom v prostor, ali na stvari v lasti osebe, ki je z nedovoljenim posegom v prostor povzročila nastanek nesreče.
(3)
Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se ne smejo dodeliti pri odpravi posledic škode v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih, če njihova najemnica ali najemnik (v nadaljnjem besedilu: najemnik) ali njihov lastnik v času nastanka škode ni bil vpisan v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.
(4)
Sredstva za odpravo posledic škode na stvareh, škode v gospodarstvu in škode v kmetijstvu se ne smejo dodeliti za povrnitev negmotne škode ali izgubljenega dohodka, razen če gre za izpad kmetijskega pridelka ali za izpad prihodkov zaradi škode v gospodarstvu.
7. člen
(komisiji)
(1)
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) imenuje za opravljanje nalog v zvezi z dodeljevanjem sredstev za odpravo posledic nesreč na podlagi predloga ministrice ali ministra (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojnega za naravne vire, za opravljanje nalog v zvezi z dodeljevanjem sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu na podlagi predloga ministra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, za opravljanje nalog v zvezi z dodeljevanjem sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu na podlagi predloga ministra, pristojnega za gospodarstvo, ter za strokovno pomoč upravnim organom in inšpektoricam ali inšpektorjem (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), pristojnim za odločanje po tem zakonu, komisije, in sicer:
-
komisijo za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh (v nadaljnjem besedilu: komisija za odpravo posledic nesreč),
-
komisijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu in
-
komisijo za odpravo posledic škode v gospodarstvu.
(2)
Komisijo za odpravo posledic nesreč sestavlja sedem članic ali članov (v nadaljnjem besedilu: član), predstavnic ali predstavnikov (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) naslednjih ministrstev:
-
en predstavnik ministrstva, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-
en predstavnik ministrstva, pristojnega za promet, s področja obnove poškodovane prometne infrastrukture,
-
en predstavnik ministrstva, pristojnega za kulturno dediščino,
-
en predstavnik ministrstva, pristojnega za finance,
-
en predstavnik ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, s področja obnove kmetijskih gospodarskih objektov, gozdov, gozdnih cest in kmetijskih zemljišč,
-
po en predstavnik ministrstva, pristojnega za okolje s področja monitoringa naravnih pojavov, in ministrstva, pristojnega za naravne vire s področja priprave in izvedbe programov odprave posledic naravnih nesreč na stvareh (v nadaljnjem besedilu: program odprave posledic nesreče).
(3)
Komisijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu sestavlja sedem članov, in sicer:
-
en predstavnik ministrstva, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-
dva predstavnika ministrstva, pristojnega za okolje, s področja monitoringa naravnih pojavov ter s področja agrometeorologije,
-
en predstavnik ministrstva, pristojnega za finance,
-
dva predstavnika ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, s področja posrednih in neposrednih izplačil v kmetijstvu ter s področja priprave in izvedbe programov odprave posledic škode v kmetijstvu, in
-
en predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
(4)
Komisijo za odpravo posledic škode v gospodarstvu sestavlja šest članov, in sicer:
-
dva predstavnika ministrstva, pristojnega za gospodarstvo,
-
en predstavnik ministrstva, pristojnega za okolje, s področja monitoringa naravnih pojavov,
-
en predstavnik ministrstva, pristojnega za finance,
-
en predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije,
-
en predstavnik Obrtne zbornice Slovenije.
(5)
Komisiji za odpravo posledic nesreč predseduje predstavnik ministrstva, pristojnega za naravne vire, komisiji za odpravo posledic škode v kmetijstvu predstavnik ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, komisiji za odpravo posledic škode v gospodarstvu pa predstavnik ministrstva, pristojnega za gospodarstvo.
(6)
Vlada imenuje za vsakega člana komisij iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena tudi njegovega namestnika, ki je predstavnik istega ministrstva, kakor je član komisije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije pa imenujejo namestnika člana komisije, ki je njihov predstavnik v komisiji iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena.
8. člen
(naloge komisij)
(1)
Naloge komisije za odpravo posledic nesreč so predvsem:
-
dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov na podlagi tega zakona,
-
pregledovanje in potrjevanje programov odprave posledic nesreče,
-
potrjevanje višine sredstev, potrebnih za obnovo stvari posameznih upravičencev,
-
uresničevanje odločitev ministrstva, pristojnega za naravne vire, glede dodelitve sredstev posameznemu upravičencu,
-
spremljanje ukrepov za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh,
-
izdelava poročila o porabi sredstev, dodeljenih za odpravo posledic posamezne naravne nesreče,
-
dajanje mnenja k letnemu poročilu ministrstva, pristojnega za naravne vire, o izvedbi programov odprave posledic nesreče,
-
dajanje mnenja k letnemu poročilu državnega organa o porabi sredstev državnega proračuna za odpravo posledic nesreč ter o izvedbi programov odprave posledic nesreče,
-
dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi z dodeljevanjem sredstev, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po tem zakonu.
(2)
Naloge komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu so predvsem:
-
dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov na podlagi tega zakona,
-
pregledovanje in potrjevanje programov odprave posledic škode v kmetijstvu,
-
potrjevanje ocene škode zaradi naravne nesreče za posamezne upravičence,
-
uresničevanje odločitev ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, glede dodelitve sredstev posameznemu upravičencu,
-
izdelava poročila o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu za posamezno leto, v katerem je nastala škoda zaradi naravne nesreče,
-
dajanje mnenja k letnemu poročilu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, o izvedbi programa za odpravo posledic škode v kmetijstvu,
-
dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi z dodeljevanjem sredstev, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po tem zakonu.
(3)
Naloge komisije za odpravo posledic škode v gospodarstvu so predvsem:
–
dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov na podlagi tega zakona,
–
pregledovanje in potrjevanje programov odprave posledic škode v gospodarstvu,
–
potrjevanje ocene škode zaradi naravne nesreče za posamezne upravičence,
–
uresničevanje odločitev ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, glede dodelitve sredstev posameznemu upravičencu,
–
izdelava poročila o porabi sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu za posamezno leto, v katerem je nastala škoda zaradi naravne nesreče,
–
dajanje mnenja k letnemu poročilu ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, o izvedbi programa odprave posledic škode v gospodarstvu,
–
dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi z dodeljevanjem sredstev, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po tem zakonu.
(4)
Komisije o svojem delu izdelajo letna poročila in jih predložijo do 30. junija tekočega leta za preteklo leto ministrstvu, pristojnemu za naravne vire, ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, in ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, ti pa s poročili seznanijo vlado.
(5)
Kritje materialnih stroškov in strokovno-administrativna dela za komisijo za odpravo posledic nesreč zagotavlja ministrstvo, pristojno za naravne vire, za komisijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, za odpravo posledic škode v gospodarstvu pa ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.
(6)
Minister, pristojen za naravne vire, minister, pristojen za kmetijstvo, in minister pristojen za gospodarstvo, predpišejo način delovanja komisij, roke za izdelavo mnenj, način potrjevanja programov za odpravo posledic, način potrjevanja višine sredstev ali način potrjevanja ocene škode za posameznega upravičenca, če gre za odpravo posledic škode v kmetijstvu in v gospodarstvu, potrebnih za izvedbo posameznega ukrepa iz programa odprave posledic, in druge zadeve, pomembne za poslovanje komisij.
9. člen
(javnost podatkov)
(1)
Podatki o stvareh, za obnovo katerih so bila dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč, podatki o kmetijskih gospodarstvih, ki so jim bila dodeljena sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu podatki o gospodarskih družbah, samostojnih podjetnikih posameznikih ali samostojnih podjetnicah posameznicah (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), posameznikih ali posameznicah, ki samostojno opravljajo dejavnost (v nadaljnjem besedilu: posameznik), zavodih (kot pravnih osebah zasebnega prava, v nadaljnjem besedilu: zavod) in zadrugah, ki so jim bila dodeljena sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu, ter podatki o višini dodeljenih sredstev so javni.
(2)
Za dostop do informacij iz prejšnjega odstavka se uporabljajo postopki za dostop do informacij v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
2. ODPRAVA POSLEDIC NARAVNE NESREČE NA STVAREH
2.1 Viri sredstev in odločitev o njihovi uporabi
10. člen
(viri sredstev)
(1)
Sredstva za odpravo posledic nesreč se zagotovijo za vsako koledarsko leto v proračunu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni proračun).
(2)
Višina sredstev za odpravo posledic nesreč se določi v državnem proračunu za posamezno naravno nesrečo za vsako proračunsko leto posebej na podlagi ocene o potrebnih sredstvih za izvedbo ukrepov iz programa odprave posledic nesreče.
(3)
Če je program odprave posledic nesreče sprejet v letu nastanka naravne nesreče, se za izvajanje ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh v tem proračunskem letu zagotovijo sredstva v okviru še razpoložljivih proračunskih sredstev, namenjenih vzdrževanju stvari v državni ali občinski lasti, ter v okviru sredstev državne proračunske rezerve in v okviru splošne proračunske rezervacije.
(4)
Za naravno nesrečo, za katero je vlada odločila o uporabi sredstev za odpravo njenih posledic v septembru ali kasneje, se v prvem proračunskem letu po letu, v katerem je nastala naravna nesreča, zagotovijo sredstva za izvajanje ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh v okviru rednih proračunskih sredstev, namenjenih vzdrževanju stvari v državni ali občinski lasti, ter v okviru sredstev državne proračunske rezerve in v okviru splošne proračunske rezervacije.
(5)
Sredstva za odpravo posledic nesreč se iz državnega proračuna dodelijo za odpravo posledic naravne nesreče na stvareh v lasti občine v skladu z določbami tega zakona, če je občina, na območju katere so nastale posledice naravne nesreče, zagotovila za odpravo posledic tudi sredstva svojega proračuna.
11. člen
(odločitev o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč)
(1)
Vlada odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč na podlagi ocene neposredne škode na stvareh in predloga za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh.
(2)
Oceno neposredne škode na stvareh in predlog za odpravo posledic naravnih nesreč iz prejšnjega odstavka predloži vladi v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izdela pa ju državna komisija za ocenjevanje škode, ustanovljena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami. Predlog za odpravo posledic nesreče obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic nesreče.
(3)
Vlada mora pri odločanju o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč upoštevati, da se sredstva državnega proračuna lahko uporabijo za odpravo posledic naravne nesreče, za katero je ocena neposredne škode na stvareh večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.
(4)
Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mora vladi v obravnavo predložiti oceno neposredne škode na stvareh in predlog za odpravo posledic naravnih nesreč najkasneje dva meseca po zaključku intervencijskih ukrepov, opravljenih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami. K oceni neposredne škode na stvareh je treba priložiti tudi stroške ocenjevanja škode, o pokritju katerih odloči vlada ob sprejemu odločitve o uporabi sredstev za odpravo posledic posamezne nesreče.
11.a člen
(dodelitev predplačil)
(1)
Vlada lahko za preprečitev povečanja že nastale škode in zavarovanje življenj in premoženja prebivalstva odloči o dodelitvi predplačila sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč lokalnim skupnostim oziroma dodelitvi sredstev drugim neposrednim proračunskim uporabnikom na podlagi predhodnega programa odprave posledic nesreče. Predhodni program odprave posledic nesreče predloži minister, pristojen za odpravo posledic naravnih nesreč, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, če ga predhodno potrdi komisija za odpravo posledic nesreč.
(2)
Predplačilo sredstev se lahko dodeli lokalnim skupnostim oziroma se sredstva dodelijo drugim neposrednim proračunskim uporabnikom na podlagi predhodnega programa odprave posledic nesreče največ do višine 40 % predhodne ocene neposredne škode na stvareh, ki jo pripravi ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3)
Predhodni program odprave posledic nesreče vsebuje predhodno oceno neposredne škode pri posameznem upravičencu, predlog višine dodelitve sredstev posameznemu upravičencu ter predlog nujnih ukrepov pri odpravi posledic nesreče. Predhodni program odprave posledic nesreče postane sestavni del programa odprave posledic nesreče.
(4)
Prejemniki sredstev iz prvega odstavka tega člena poročajo komisiji za odpravo posledic nesreč o porabi prejetih sredstev v 12 mesecih od prejema sredstev. Poročilu morajo biti predložena ustrezna dokazila o porabi sredstev.
(5)
Sredstva iz prvega odstavka tega člena se zagotovijo v okviru sredstev državne proračunske rezerve in v okviru sredstev splošne proračunske rezervacije.
12. člen
(program odprave posledic nesreče)
(1)
Program odprave posledic nesreče sprejme vlada. V obravnavo ji ga predloži ministrstvo, pristojno za naravne vire, če ga predhodno potrdi komisija za odpravo posledic nesreč in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.
(2)
Najpozneje tri mesece po tem, ko vlada odloči za posamezno naravno nesrečo ali več naravnih nesreč skupaj, da se za odpravo posledic uporabijo sredstva za odpravo posledic nesreč po tem zakonu, ministrstvo, pristojno za naravne vire, predloži vladi v obravnavo program odprave posledic nesreče.
(3)
Če je do sredstev za odpravo posledic nesreč upravičen državni organ, ki ni v sestavi ministrstva, pristojnega za naravne vire, predloži vladi v obravnavo program odprave posledic nesreče ministrstvo, v sestavi katerega je ta državni organ, če ga predhodno potrdi komisija za odpravo posledic nesreč in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.
13. člen
(vsebina programa odprave posledic nesreče)
(1)
S programom odprave posledic nesreče se določijo ukrepi za odpravo posledic naravne nesreče, zlasti pa se:
-
določi vrsta in predvideno število stvari, ki jih je treba obnoviti,
-
določi vrsta in predvideno število objektov, ki jih je treba zgraditi za preprečitev nadaljnje ogroženosti premoženja in ljudi zaradi posledic naravne nesreče ali njene ponovitve,
-
oceni višina sredstev po posameznih ukrepih odprave posledic naravne nesreče na stvareh in
-
določi predvidena poraba sredstev v posameznih proračunskih letih.
(2)
S programom odprave posledic nesreče se določijo tudi nosilci posameznih nalog, in sicer za:
-
vzdrževanje sistema opazovanja vplivnega območja naravne nesreče, če obstaja ogroženost za ljudi in premoženje med izvajanjem ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh,
-
vzdrževanje izvedenih interventnih ukrepov,
-
izvajanje nujnih del za preprečitev nadaljnjih posledic naravne nesreče,
-
izdelavo strokovnih podlag in raziskav za predpis o določitvi ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami,
-
izdelavo ustreznih prostorskih aktov za odpravo posledic naravne nesreče,
-
izdelavo projektov za obnovo poškodovanih in uničenih stvari,
-
izvajanje posameznih ukrepov odprave posledic iz programa in
-
izvedbo drugih ukrepov iz programa.
(3)
Če je treba zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture državnega ali lokalnega pomena ali nadomestitve objektov spremeniti ali nadomestiti občinske prostorske akte, mora program odprave posledic nesreče vsebovati tudi program priprave teh občinskih prostorskih aktov, oceno sredstev za njegovo izvedbo in nosilce izvajanja tega programa.
(4)
Če izvajanje ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh traja več proračunskih let, morajo biti v programu odprave posledic nesreče določene tudi obvezne vsebine letnih programih odprave posledic nesreče ter roki, v katerih jih mora ministrstvo, pristojno za naravne vire, predložiti vladi v sprejem. Z letnim programom odprave posledic nesreče se za posamezno proračunsko leto podrobneje določijo ukrepi odprave posledic naravne nesreče ter višina sredstev, ki je predvidena za njihovo izvedbo.
14. člen
(financiranje izvajanja programa odprave posledic nesreče)
(1)
Če so sredstva za izvajanje ukrepov iz programa odprave posledic nesreče zagotovljena v okviru sredstev proračunske rezerve, opravlja izplačila za izvedbo ukrepov ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi dokumentacije, ki jo predložijo uporabniki proračuna, v katerih pristojnost spada izvajanje programa odprave posledic nesreče.
(2)
Za zakonito uporabo sredstev proračunske rezerve so odgovorni uporabniki proračuna, ki so jim bila zagotovljena sredstva proračunske rezerve za odpravo posledic naravne nesreče.
(3)
Sredstva za izvajanje programa odprave posledic nesreče v proračunskem letu, v katerem se za odpravo posledic nesreč ne zagotavljajo sredstva proračunske rezerve skladno z 10. členom tega zakona, zagotavljajo v okviru svojih finančnih načrtov uporabniki proračuna, v katerih pristojnost spada izvajanje programa odprave posledic nesreče.
(4)
Če je treba zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena ali nadomestitve objektov, spremeniti ali nadomestiti občinske prostorske akte, se sredstva zagotovijo v državnem proračunu.
(5)
Uporabniki proračuna iz tretjega odstavka tega člena so:
1.
ministrstvo, pristojno za naravne vire, za:
-
obnovo stvari, za katere sredstva za vzdrževanje zagotavlja samo ali organ v njegovi sestavi,
-
izgradnjo geotehničnih objektov,
-
obnovo stvari, za katere so upravičene do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu občine,
-
obnovo stvari, za katere je upravičena do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu oseba javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je država ali občina, in
-
obnovo stvari, za katere so upravičene do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu osebe zasebnega prava;
2.
ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, za obnovo v po naravnih nesrečah poškodovanih sestojih ter obnovo vseh gozdnih cest, katerih gradnja in vzdrževanje se sofinancira v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi;
3.
druga ministrstva za obnovo stvari, za katere sredstva za vzdrževanje zagotavljajo sama ali organi v njihovi sestavi.
2.2 Upravičenci do sredstev za odpravo posledic nesreč
15. člen
(upravičenci do sredstev za odpravo posledic nesreč)
Upravičenci do sredstev za odpravo posledic nesreč so:
-
državni organi,
-
občine,
-
osebe javnega prava,
-
osebe zasebnega prava za obnovo objektov za izvajanje dejavnosti,
-
lastniki stanovanj in
-
lastniki objekta, ki je razglašen za kulturni spomenik ali za objekt, ki je namenjen varstvu naravne znamenitosti.
16. člen
(sredstva proračunske rezerve za obnovo stvari v državni lasti)
Za odpravo posledic nesreč na stvareh v državni lasti se namenijo sredstva proračunske rezerve za obnovo:
-
objekta gospodarske javne infrastrukture državnega pomena, ki je v lasti države,
-
stvari, ki je v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je država, če se za stvar investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu,
-
stvari, ki je namenjena izvajanju državne javne službe, če se za stvar investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu,
-
v po naravnih nesrečah poškodovanih sestojih ter gozdnih cest, če gre za obnovo, za katero se sredstva zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi,
-
druge stvari, ki je v lasti države, če se za njo investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu.
17. člen
(dodelitev sredstev občini)
(1)
Sredstva se za odpravo posledic nesreč dodelijo občini kot poseben transfer z državne ravni za obnovo:
-
objektov gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,
-
stvari, ki so v njeni lasti in se uporabljajo za izvajanje njene dejavnosti,
-
stvari, ki so v njeni lasti in se uporabljajo za izvajanje lokalne javne službe,
-
stanovanjskih stavb, ki so v njeni lasti,
-
stvari, ki so v njeni lasti in jih uporablja oseba javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina,
-
stvari, ki je v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, za stvar pa se investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v občinskem proračunu,
-
objekti, ki so v njeni lasti in se uporabljajo za potrebe zaščite, reševanja in pomoči in
-
gozdnih cest, če gre za sofinanciranje obnove, za katerega se sredstva zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi.
(2)
Občini se dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč tudi za nakup in komunalno ureditev stavbnih zemljišč za nadomestitev objektov, ki jo je treba izvesti zaradi ogroženosti na vplivnem območju naravne nesreče.
(3)
Občini se dodelijo sredstva iz prejšnjega odstavka, če prenese komunalno opremljena stavbna zemljišča v last upravičenca in če upravičenec prejšnje stavbno zemljišče prenese državi v last. Občina v primeru odplačnega prenosa zemljišča v last upravičenca sredstva, prejeta za nakup komunalno opremljenega stavbnega zemljišča, vrne v proračun države.
(4)
Občini se dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč, če je za namene, določene s predpisi na področju javnih financ, porabila svoja sredstva proračunske rezerve v višini 1,5% prihodkov proračuna v letu, v katerem se izvajajo ukrepi odprave posledic naravne nesreče na njenih stvareh.
(5)
Če se na območju občine izvajajo geotehnični ukrepi zaradi varstva stvari, ki so v lasti občine ali v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj je občina, ali v lasti osebe zasebnega prava, se dodelijo sredstva državnega proračuna za izvedbo geotehničnih ukrepov, če je občina za namene, določene s predpisi na področju javnih financ, porabila svoja sredstva proračunske rezerve v višini 1,5% prihodkov proračuna v letu, v katerem se geotehnični ukrepi izvajajo. Za prihodke proračuna občine se štejejo prihodki, ki se kot lastni prihodki občine upoštevajo pri izračunu sredstev za finančno izravnavo iz državnega proračuna.
(6)
Če je občina v tekočem letu svoja sredstva proračunske rezerve že porabila skladno z nameni iz predpisov na področju javnih financ, se ji za odpravo posledic nove naravne nesreče v tem letu ali za izvedbo novih geotehničnih ukrepov v tem letu dodelijo sredstva državnega proračuna ne glede na pogoj v zvezi z uporabo svojih sredstev proračunske rezerve iz četrtega in petega odstavka tega člena.
(7)
Če je občina v letu nastanka naravne nesreče porabila za odpravo posledic nesreč na svojih stvareh svojih proračunskih sredstev več, kakor je njena proračunska rezerva v tem letu, se razlika med porabljenimi proračunskimi sredstvi občine in njeno proračunsko rezervo v višini 1,5% prihodkov proračuna v letu naravne nesreče upošteva pri njenih obveznostih financiranja odprave posledic nesreč iz četrtega in petega odstavka tega člena. Če pa višina teh proračunskih sredstev občine presega obveznosti občine po tem zakonu, pa se ji presežna sredstva vrne v njen proračun.
18. člen
(dodelitev sredstev osebi javnega prava)
(1)
Sredstva se za odpravo posledic nesreč dodelijo osebi javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je država ali občina, za obnovo stvari v lasti te osebe, če jo uporablja za izvajanje svoje dejavnosti in se zanjo ne zagotavljajo investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela v državnem ali občinskem proračunu in če v proračunskem letu, v katerem se izvaja obnova, porabi vsa sredstva, ki so v njenem finančnem načrtu namenjena za investicijska, investicijsko-vzdrževalna in vzdrževalna dela.
(2)
Za obnovo stanovanjske stavbe ali posameznega stanovanja v lasti osebe javnega prava iz prejšnjega odstavka se dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč osebi javnega prava pod pogoji iz 25. člena tega zakona.
19. člen
(izjema)
(1)
Ne glede na določbe 16., 17. in 18. člena tega zakona se sredstev za odpravo posledic nesreč ne more dodeliti za obnovo zemljišč v gozdovih, razen če gre za obnovo gozdnih cest, za obnovo kmetijskih zemljišč pa samo, če je bil njihov lastnik ali najemnik v času nastanka naravne nesreče vpisan v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, in gozdna cesta ali kmetijsko zemljišče ni na plazovitem območju, določenem v skladu s predpisom, ki ureja vode.
(2)
Ne glede na določbe 16. člena tega zakona se sredstva iz četrte alinee 16. člena lahko uporabijo tudi za obnovo v po naravnih nesrečah poškodovanih sestojih gozdov v zasebni lasti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi.
20. člen
(dodelitev sredstev osebi zasebnega prava)
(1)
Sredstva za odpravo posledic nesreč se dodelijo osebi zasebnega prava za obnovo objektov, ki so v njeni lasti in so namenjeni stalnemu bivanju ali izvajanju dejavnosti.
(2)
Sredstva za odpravo posledic nesreč se dodelijo tudi za obnovo kmetijskih zemljišč v lasti oseb zasebnega prava, če je bil njihov lastnik v času nastanka naravne nesreče vpisan v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, in zemljišče ni na poplavnem območju, določenem v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
(3)
Vlada podrobneje določi merila za določitev zemljišč in objektov, za katere se lahko osebi zasebnega prava dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč.
21. člen
(dodelitev sredstev za obnovo posebnih objektov)
Ne glede na pogoje iz 16. do 20. člena tega zakona se lastniku objekta dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč, če je objekt na dan nastanka nesreče z aktom razglašen za kulturni spomenik ali se nahaja na območju naravne vrednote oziroma na zavarovanem območju v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, in je namenjen varstvu oziroma upravljanju zavarovanega območja.
2.3 Višina sredstev, dodeljenih za obnovo stvari
22. člen
(višina sredstev)
(1)
Za obnovo stvari iz 16. člena tega zakona se iz proračunske rezerve dodelijo sredstva v višini, ki je za obnovo v proračunskem letu, v katerem se zagotavljajo sredstva za obnovo iz proračunske rezerve, predvidena v programu odprave posledic nesreče.
(2)
Občini se dodeli za obnovo stvari iz 17. člena tega zakona sredstva za odpravo posledic nesreč v višini, ki je za obnovo predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, zmanjšani za sredstva, ki jih je občina sama namenila za obnovo skladno z določbami 17. člena tega zakona.
(3)
Osebi javnega prava se dodeli za obnovo stvari iz prvega odstavka 18. člena tega zakona sredstva za odpravo posledic nesreč v višini, ki je za obnovo predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, zmanjšani za sredstva, ki jih je sama namenila za obnovo skladno z določbami 18. člena tega zakona.
(4)
Pri določitvi obsega izvedenih del za obnovo objektov gospodarske javne infrastrukture in stvari iz prejšnjih odstavkov je treba upoštevati, da se sredstva za odpravo posledic nesreč po tem zakonu uporabijo samo za vzpostavitev stanja na objektu gospodarske javne infrastrukture ali na stvari, kakršno je bilo pred nastankom naravne nesreče.
23. člen
(višina sredstev, dodeljenih osebam zasebnega prava za obnovo objektov za izvajanje dejavnosti)
(1)
Za obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava se lahko dodeli največ 30%, oziroma za objekt, ki je zavarovan za škodo zaradi te naravne nesreče, največ 40% vseh sredstev, ki so za obnovo objekta predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, in gre za objekt, v katerem je lastnik objekta na dan nastanka naravne nesreče izvajal dejavnost.
(2)
Za obnovo objekta, ki jo je oseba zasebnega prava na dan nastanka nesreče dajala v najem za izvajanje dejavnosti drugi osebi, se lahko dodeli največ 10%, oziroma največ 20%, če je objekt za škodo zaradi te naravne nesreče zavarovan, vseh sredstev, ki so za obnovo objekta predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče.
(3)
Zavarovan za škodo zaradi naravne nesreče je objekt, za katerega lastnik izkaže, da mu je zaradi posledic naravne nesreče priznano izplačilo zavarovalnih zneskov za škodo na objektu v višini, ki ni manjša od 40% ocene neposredne škode na objektu če gre za potres, oziroma od 60% ocene neposredne škode na objektu, če gre za druge naravne nesreče.
(4)
Če gre za odpravo posledic zemeljskih ali snežnih plazov, se za obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko dodeli največ 60% vseh sredstev, ki so za obnovo objekta predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, oziroma največ 40% teh sredstev, če je oseba dajala objekt v najem.
(5)
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lastnik objekta ni upravičen do sredstev za odpravo posledic nesreč, če je višina sredstev, ki so potrebna za obnovo objekta, manjša od stroškov za novo gradnjo prostorov enakega namena s površino, ki je enaka 5% neto tlorisne površine objekta v obnovi.
(6)
Pri določitvi obsega potrebnih del za obnovo objekta iz prejšnjih odstavkov je treba upoštevati, da se sredstva za odpravo posledic nesreč po tem zakonu uporabijo samo za vzpostavitev stanja na objektu, kakršno je bilo pred nastankom naravne nesreče. Če gre za novo gradnjo objekta ali nadomestitev objekta, se sredstva za odpravo posledic nesreč dodelijo lastniku objekta samo za objekt ali del objekta, ki ima enako neto tlorisno površino, kot jo je imel objekt, za katerega je lastnik upravičen do sredstev po tem zakonu, pred nastankom naravne nesreče.
(7)
Pri določitvi višine sredstev, ki se jih dodeli za obnovo objekta iz prvega in drugega odstavka tega člena, je treba upoštevati, da vsota vseh sredstev državnega in občinskega proračuna, ki so dodeljena lastniku objekta za obnovo, in izplačil zavarovalnih zneskov za škodo na objektu ne sme presegati 80% sredstev, ki jih je za obnovo objekta potrdila komisija za odpravo posledic nesreč.
(8)
Če ima oseba zasebnega prava v lasti več objektov, za katere je upravičena do sredstev za odpravo posledic nesreč po določbah tega člena, se vodi postopek dodeljevanja sredstev za obnovo vsakega objekta posebej.
(9)
Vlada podrobneje določi način izračuna višine sredstev, ki so dodeljena osebi zasebnega prava za obnovo objekta iz prvega in drugega odstavka tega člena, pri čemer upošteva:
-
da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna oceni neposredne škode na objektu,
-
da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna razmerju med neto tlorisno površino objekta na dan nastanka naravne nesreče in neto tlorisno površino obnovljenega objekta in
-
da se lahko količnik med dodeljeno višino sredstev in oceno neposredne škode na objektu s starostjo objekta veča.
24. člen
(višina sredstev, dodeljenih osebam zasebnega prava za obnovo gozdnih cest in kmetijskih zemljišč)
(1)
Za obnovo gozdnih cest in kmetijskih zemljišč v lasti oseb zasebnega prava se ob upoštevanju pogojev iz 20. člena tega zakona lahko dodeli največ 50% vseh sredstev, ki so za obnovo poškodovanih gozdnih cest ali kmetijskih zemljišč predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče.
(2)
Če stroški obnove kmetijskega zemljišča iz prejšnjega odstavka presegajo tržno vrednost za taka zemljišča, se sredstva za odpravo posledic nesreč lahko uporabijo le za odkup zemljišča v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami.
(3)
Odkup kmetijskega zemljišča se izvede, če lastnik zemljišča v prodajo zemljišča državi privoli in če sredstva za odkup ne presegajo višine sredstev, ki se jih lahko dodeli lastniku za obnovo zemljišča po določbah prvega odstavka tega člena.
25. člen
(višina sredstev, dodeljenih za obnovo stanovanj)
(1)
Postopek dodeljevanja sredstev za odpravo posledic nesreč se za obnovo stanovanjske stavbe vodi za vsako stanovanje v stavbi posebej.
(2)
Višina sredstev, ki so potrebna za obnovo posameznega stanovanja, se izračuna iz sorazmernega dela sredstev, ki so za obnovo stanovanjske stavbe predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, izračunanega na podlagi neto tlorisne površine, ki pripada temu stanovanju.
(3)
Za obnovo posameznega stanovanja v lasti osebe zasebnega prava se lahko dodeli največ 40%, oziroma za stanovanje, ki je zavarovano za škodo zaradi te naravne nesreče, največ 60% vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja, če gre za stanovanje, v kateri ima stalno prebivališče lastnik stanovanja ali njegov ožji družinski član.
(4)
Zavarovano za škodo zaradi naravne nesreče je stanovanje, za katerega lastnik izkaže, da mu je zaradi posledic naravne nesreče priznano izplačilo zavarovalnih zneskov za škodo na stanovanju v višini, ki ni manjša od 30% ocene neposredne škode na stanovanju če gre za potres, oziroma od 50% ocene neposredne škode na stanovanju, če gre za druge naravne nesreče.
(5)
Za obnovo stanovanja v lasti osebe zasebnega prava, ki ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka tega člena, in za obnovo stanovanja v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je država ali občina, se lahko dodeli največ 30%, oziroma za stanovanje, ki je zavarovano za škodo zaradi te naravne nesreče, največ 40% vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja, če je bilo stanovanje naseljeno na dan nastanka nesreče.
(6)
Za obnovo stanovanja, v katerem na dan nastanka naravne nesreče lastnik stanovanja ali njegov ožji družinski član ni imel prijavljenega stalnega prebivališča in ki niti ni bilo naseljeno in se nahaja v objektu, zgrajenem na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, se lahko dodeli največ 30 % vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja. Za stanovanje, ki je zavarovano za škodo zaradi te naravne nesreče, se lahko dodeli največ 40 % vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja. Do sredstev za obnovo po tem odstavku je upravičen lastnik stanovanja, ki nedvoumno dokaže namen, da je gradnja namenjena za reševanje edinega ali nujnega stanovanja lastnika ali njegovega ožjega družinskega člana, in ki nima v lasti drugega, po površini primernega stanovanja, ali ga nima njegov ožji družinski član. Reševanje edinega ali nujnega stanovanja po tem odstavku pomeni nakup, gradnjo, prenovo ali dograditev, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti drugega stanovanja za lastnika ali njegovega ožjega družinskega člana, ki mu je sedanja stanovanjska rešitev potekla ali pa te možnosti nima zagotovljene in nima v lasti drugega, po površini primernega stanovanja. V zvezi z dodelitvijo sredstev po tem odstavku poda mnenje komisija za odpravo posledic naravnih nesreč.
(7)
Če gre za odpravo posledic udorov ali zemeljskih oziroma snežnih plazov, se ne glede na določbe tretjega, petega in šestega odstavka tega člena za obnovo posameznega stanovanja iz tretjega odstavka tega člena dodeli največ 60 % vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja, in za stanovanje iz petega in šestega odstavka tega člena največ 40 %.
(8)
Ne glede na določbe tretjega, petega, šestega in sedmega odstavka tega člena lastnik stanovanja ni upravičen do sredstev za odpravo posledic nesreč, če je višina sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja, manjša od stroškov za novo gradnjo stanovanjskih prostorov, katerih površina je enaka 5 % neto tlorisne površine stanovanja v obnovi, ali manjša od 50 % povprečne višine sredstev, izračunane v okviru posameznega programa za odpravo posledic nesreče kot povprečje vseh potrjenih škod na stanovanjih, če je za posamezno naravno nesrečo za lastnika to ugodneje.