Zakon o štipendiranju (ZŠtip)

3157. Zakon o štipendiranju (ZŠtip)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o štipendiranju (ZŠtip)

Razglašam Zakon o štipendiranju (ZŠtip), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 21. junija 2007.

001-22-69/07

Ljubljana, dne 29. junija 2007

dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O ŠTIPENDIRANJU (ZŠtip)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja štipendije in spodbude za izobraževanje, upravičence oziroma upravičenke do štipendij in spodbud za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), pogoje za pridobitev štipendije, višino štipendije, postopke v zvezi s štipendijami in spodbudami za izobraževanje, vire financiranja, vodenje evidenc in nadzor nad izvajanjem tega zakona.

2. člen

(namen zakona)

Štipendije in spodbude za izobraževanje so namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje izobrazbene ravni upravičencev, spodbujanju kadrovskega štipendiranja in spodbujanju sistema delovanja enotnih regijskih štipendijskih shem, ki temelji na partnerstvu med delodajalci, nosilci regijske štipendijske sheme in državo, ter predstavlja izjemen pomen za razvoj regij in občin v Sloveniji, odpravi strukturnega neskladja na trgu dela in večji zaposlenosti.

3. člen

(opredelitev pojmov)

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

-

štipendija je ena od štipendij po tem zakonu s pripadajočimi dodatki,

-

štipendist oziroma štipendistka (v nadaljnjem besedilu: štipendist) je upravičenec do štipendije, ki je pridobil pravico do štipendije oziroma je sklenil pogodbo o štipendiranju,

-

štipenditor je Republika Slovenija za državne štipendije in za Zoisove štipendije, delodajalec za kadrovske štipendije ter samoupravna lokalna skupnost ali nosilec enotne regijske štipendijske sheme po aktih samoupravne lokalne skupnosti oziroma po predpisih o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja,

-

delodajalec je pravna oseba zasebnega prava ali fizična oseba s sedežem ali prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi,

-

enotna regijska štipendijska shema je instrument regije, ki temelji na partnerstvu med delodajalci, nosilci enotne regijske štipendijske sheme in državo, skladno z zakonom, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, in predstavlja izjemen pomen za razvoj regij in občin v Sloveniji,

-

nosilec enotne regijske štipendijske sheme je regionalna razvojna agencija oziroma subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni v skladu s predpisi o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja,

-

izobraževanje je izobraževanje za pridobitev izobrazbe po javno veljavnih izobraževalnih programih poklicnega in srednješolskega izobraževanja, javno veljavnih študijskih programih višjega izobraževanja ter javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih.

4. člen

(uporaba zakona)

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na kadrovske štipendije, se smiselno uporabljajo tudi za dodelitev kadrovskih štipendij v javnem sektorju, razen če ta ali drug zakon določa drugače.

II. VRSTE ŠTIPENDIJ IN SPODBUD ZA IZOBRAŽEVANJE TER NJIHOVO FINANCIRANJE

5. člen

(namen in vrste štipendij ter spodbud za izobraževanje)

(1)

Štipendije so kot dopolnilni prejemek namenjene za kritje stroškov v zvezi z izobraževanjem.

(2)

V Republiki Sloveniji se podeljujejo naslednje štipendije:

-

državne,

-

kadrovske,

-

Zoisove,

-

štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu ter

-

štipendije za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti.

(3)

Namen spodbud za izobraževanje je pospeševati gospodarski razvoj, izboljšati zaposljivost in dvigovati kvalifikacijsko raven, razvoj regij in samoupravnih lokalnih skupnosti s finančno podporo sistema delovanja enotnih regijskih štipendijskih shem oziroma na stimulativen način vzpodbuditi odgovornost upravičencev za šolanje in študij ter skrajšati dobo študija.

(4)

Spodbude za izobraževanje se dodeljujejo v obliki sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij neposredno delodajalcem oziroma posredno nosilcem enotnih regijskih štipendijskih shem ali samoupravnim lokalnim skupnostim.

(5)

Dijakom in študentom, ki s svojimi šolskimi oziroma študijskimi dosežki v skladu s tem zakonom prispevajo k trajnostnemu razvoju družbe, se dodeli posebna nagrada za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe.

6. člen

(viri financiranja)

(1)

Sredstva za:

-

državne štipendije,

-

štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu,

-

štipendije za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti in

-

Zoisove štipendije

se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

(2)

Sredstva za neposredno in posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij in za nagrade za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe, ki jih dodeljuje oziroma izplačuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljnjem besedilu: sklad), se zagotavljajo kot programska sredstva iz državnega proračuna pristojnih ministrstev in iz namenskih sredstev sklada, sklad pa ta sredstva pridobiva tudi iz sredstev Evropskega socialnega sklada.

III. UPRAVIČENCI IN SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE

7. člen

(upravičenci do štipendij)

(1)

Do štipendije so upravičene osebe s statusom dijaka oziroma dijakinje (v nadaljnjem besedilu: dijak) in osebe s statusom študenta oziroma študentke (v nadaljnjem besedilu: študent) ter udeleženci oziroma udeleženke izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu, udeleženci izobraževanja odraslih), ki izpolnjujejo pogoje, določene v tem zakonu.

(2)

Pojem dijak oziroma študent se v tem zakonu uporablja tudi za udeležence izobraževanja odraslih.

8. člen

(osebni status)

(1)

Štipendija se lahko dodeli:

1.

državljanom Republike Slovenije,

2.

Slovencem v zamejstvu in Slovencem po svetu, kakor so opredeljeni v zakonu, ki ureja odnose Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, za študij v Republiki Sloveniji,

(2)

Državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogoja iz 5. točke prejšnjega odstavka, se lahko štipendija dodeli na podlagi sklenjenih meddržavnih sporazumov oziroma po načelu vzajemnosti.

9. člen

(splošni pogoji za pridobitev štipendije)

Štipendijo po tem zakonu lahko pridobijo upravičenci iz 8. člena tega zakona, ki ob prvem vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 18 let, ter upravičenci, ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja niso starejši od 26 let, in:

-

hkrati ne prejemajo katere od štipendij iz 5. člena tega zakona,

-

ne prejemajo štipendije ali drugih prejemkov za izobraževanje po drugih predpisih,

-

niso v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,

-

niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod).

10. člen

(pogoji za upravičence iz četrte in pete alinee drugega odstavka 5. člena)

Štipendije iz četrte in pete alinee drugega odstavka 5. člena tega zakona se dodelijo upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz tega zakona ter pod pogoji in v višini, ki jih v javnem razpisu, po predhodnem soglasju vlade določi sklad oziroma v javnem razpisu, ki ga objavi organ, pristojen za izvajanje mednarodnega sporazuma oziroma načela vzajemnosti.

11. člen

(izobraževanje v tujini)

(1)

Državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo za izobraževanje v tujini lahko dobi državljan Republike Slovenije, če se v tujini izobražuje na izobraževalni ustanovi, ki je akreditirana v skladu s predpisi države izobraževanja za izvajanje javno veljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa za pridobitev stopnje izobrazbe.

(2)

Dokazilo o akreditiranosti izobraževalne ustanove in javne veljavnosti izobraževalnega programa si pridobi upravičenec do štipendije s strani institucije, ki izdaja taka dokazila v državi izobraževanja.

12. člen

(izplačilo v enkratnem znesku)

(1)

Državno štipendijo in Zoisovo štipendijo se lahko izplača v enkratnem znesku, vendar največ do višine dvanajstih mesečnih štipendij, če se štipendist izobražuje v tujini in to izobraževanje ni krajše od enega semestra po pravilih izobraževalne institucije, kjer se štipendist izobražuje.

(2)

Državna štipendija in Zoisova štipendija se lahko izplačata v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za šolsko oziroma študijsko leto, če štipendist konča izobraževanje prej, kot je določeno z učnim oziroma študijskim programom.

IV. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSAMEZNIH VRST ŠTIPENDIJ, VIŠINA ŠTIPENDIJE IN DODATKI K ŠTIPENDIJI

1. Državne štipendije

14. člen

(višina državne štipendije)

(2)

K državni štipendiji iz prejšnjega odstavka se, ob izpolnjevanju pogojev iz tega zakona, dodelijo naslednji dodatki:

-

dodatek za vrsto in področje izobraževanja,

-

dodatek za učni oziroma študijski uspeh,

-

dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča,

-

dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

2. Kadrovske štipendije

21. člen

(dodeljevanje kadrovskih štipendij in posredovanje podatkov)

(1)

Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po tem zakonu, razen starostnega pogoja, in pogoje, določene v splošnih aktih delodajalca.

(2)

Delodajalci, ki se prijavijo na javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij pri skladu, so dolžni skladu posredovati podatke o vrsti in področju izobraževanja oziroma o izobraževalnem programu, za katerega se razpisujejo štipendije, in o številu razpisanih štipendij ter druge podatke, ki jih določi sklad. Sklad objavi te podatke na spletni strani.

(3)

Delodajalci, ki so vključeni v enotno regijsko štipendijsko shemo, so dolžni nosilcu regijske štipendijske sheme ali samoupravni lokalni skupnosti posredovati podatke o vrsti in področju izobraževanja oziroma o izobraževalnem programu, za katerega se razpisujejo štipendije, in o številu razpisanih štipendij ter druge podatke, ki jih določi nosilec ali samoupravna lokalna skupnost. Nosilci enotnih regijskih štipendijskih shem in samoupravne lokalne skupnosti objavijo te podatke na spletni strani.

22. člen

(minimalna kadrovska štipendija)

Kadrovska štipendija ne sme biti nižja od državne štipendije, določene v prvem odstavku 14. člena tega zakona.

23. člen

(pogodba o štipendiranju)

Štipenditor in štipendist uredita medsebojna razmerja v pogodbi o štipendiranju.

3. Zoisove štipendije

24. člen

(pogoji za pridobitev)

(1)

Zoisovo štipendijo lahko pridobi dijak ali študent, ki izpolnjuje splošne pogoje po tem zakonu in:

-

ima v zaključnem razredu osnovne šole povprečno oceno najmanj 4,5 ali več ter je bil v skladu s Konceptom: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli identificiran kot nadarjen učenec, ali

-

ima v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,1 ali več ter je bil v skladu s Konceptom vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju identificiran kot nadarjen dijak, ali

-

je maturant z izjemnim splošnim uspehom - zlati maturant, ali

-

ima v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5 ali več ali je glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5% študentov v svoji generaciji, ali

-

je dosegel izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja ne glede na letnik šolanja.

(2)

Za izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja se štejejo zlasti:

-

najvišja mesta na državnem tekmovanju,

-

priznanja za najboljše raziskovalne naloge,

-

udeležba in najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti, umetnosti in športa,

-

nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni,

-

objava znanstvenoraziskovalne naloge v strokovni reviji ali zborniku,

-

drugi izjemni dosežki.

(3)

Prejemnik Zoisove štipendije mora za vsako šolsko oziroma študijsko leto izkazati izpolnjevanje pogoja povprečne ocene iz druge alinee oziroma pogoja iz četrte alinee prvega odstavka tega člena ali pa izpolnjevanje pogoja iz pete alinee prvega odstavka tega člena.

(4)

Izpolnjevanja pogoja iz druge in pete alineje prvega odstavka tega člena ni treba izkazati prejemniku Zoisove štipendije, ki je zlati maturant, ko nadaljuje izobraževanje na višji stopnji.

(5)

Metodologijo za določitev deleža štipendistov med osnovno šolo, srednjo šolo, višjo in visoko šolo ter vstopne pogoje za štipendiste glede na uspeh natančneje določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo. Metodologijo za rangiranje študentov znotraj generacije ter odstotni delež štipendistov za posamezne študije natančneje določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za visoko šolstvo. Metodologijo za razvrščanje kandidatov, v skladu z merili iz drugega odstavka tega člena, natančneje določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo in ministrom, pristojnim za visoko šolstvo.

25. člen

(višina Zoisove štipendije)

(1)

Osnovna Zoisova štipendija brez dodatkov znaša 61 eurov za dijaka in 94 eurov za študenta.

(2)

Če se štipendist izobražuje v tujini, znaša Zoisova štipendija brez dodatkov 122 eurov za dijaka in 188 eurov za študenta.

26. člen

(dodatki k Zoisovi štipendiji)

K Zoisovi štipendiji iz 25. člena tega zakona se dodelijo naslednji dodatki v skladu s tem zakonom:

-

dodatek za vrsto in področje izobraževanja,

-

dodatek za učni oziroma študijski uspeh,

-

dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča,

-

dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

4. Določitev oziroma višina dodatkov k državni štipendiji in Zoisovi štipendiji

28. člen

(dodatek za vrsto in področje izobraževanja)

Dodatek za vrsto in področje izobraževanja znaša 28 eurov in se dodeli za vrsto in področja izobraževanja, ki jih s podzakonskim aktom, glede na potrebe trga dela, določi minister, pristojen za delo.

29. člen

(dodatek za učni oziroma študijski uspeh)

(1)

Dodatek za učni oziroma študijski uspeh znaša 19 eurov za dijake s povprečno oceno najmanj 4,1 ali več oziroma za študente s povprečno oceno najmanj 8,5 ali več ter 35 eurov za dijake s povprečno oceno najmanj 4,5 ali več oziroma študente s povprečno oceno najmanj 9,0 ali več.

(2)

Pri zaključnem razredu osnovne šole in dijakih se učni uspeh določi tako, da se upošteva povprečje ocen vseh predmetov v preteklem šolskem letu.

(3)

Pri študentih se učni uspeh določi tako, da se izračuna povprečje vseh številčno izraženih ocen, doseženih od 1. oktobra do 30. septembra v preteklem študijskem letu. Če je v navedenem obdobju študent opravil manj kot tri izpite, se poleg ocen teh izpitov upoštevajo tudi vse ocene iz predhodnega študijskega leta.

(4)

Dodatek za učni oziroma študijski uspeh ne pripada v prvem letniku izobraževanja, razen če se nadaljuje izobraževanje za pridobitev višje stopnje izobrazbe v okviru srednješolskega ali visokošolskega izobraževanja.

30. člen

(dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča)

(1)

Štipendistu, ki se izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča, pripada dodatek za:

-

bivanje v višini 79 eurov.

(2)

Minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom podrobneje predpiše kriterije za določitev dodatka iz prejšnjega odstavka.

31. člen

(dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami)

(1)

Štipendistu s posebnimi potrebami se štipendija zviša za 47 eurov.

(2)

Minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo, s podzakonskim aktom predpiše kriterije za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami.

5. Nagrada za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe

32. člen

(opredelitev prispevka k trajnostnemu razvoju družbe)

Prispevek k trajnostnemu razvoju družbe pomeni takšen prispevek k razvoju na gospodarskem, družbenem ali okoljevarstvenem področju, ki zadovolji sedanje potrebe na teh področjih in ne ogroža zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.

33. člen

(podelitev nagrade)

(1)

Dijaku ali študentu, ki z izjemnimi dosežki prispeva k trajnostnemu razvoju družbe na gospodarskem, družbenem ali okoljevarstvenem področju, podeli sklad enkratno nagrado.

(2)

Prejemnik Zoisove štipendije ni upravičen do nagrade za isti izjemni dosežek, za katerega je pridobil Zoisovo štipendijo, oziroma s katerim, v skladu s tem zakonom, izkazuje nadaljnjo upravičenost do te štipendije.

(3)

Sklad enkrat letno objavi javni razpis za podelitev nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe.

(4)

Kot merila za oceno izjemnih dosežkov in izbiro kandidatov za nagrado se upoštevajo predvsem najvišja mesta na državnem tekmovanju, vsebina raziskovalnih nalog in inovativnih izdelkov ali storitev na občinski, regionalni ali državni ravni, vidni dosežki na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področjih iz prvega odstavka tega člena, nagrajena znanstvenoraziskovalna, razvojna, aplikativna ali umetniška dela na ravni podjetja, države ali na mednarodni ravni na teh področjih, objave znanstvenoraziskovalnih nalog in projektov na teh področjih in izvedeni projekti ali naloge v podjetjih, ustanovah, v državi ali mednarodno na teh področjih ter podeljeni patenti na teh področjih.

(5)

V javnem razpisu iz tretjega odstavka tega člena se določijo pogoji za podelitev nagrade, višina sredstev, zahtevana dokumentacija, roki za oddajo prijav ter drugi podatki, potrebni za odločanje.

(6)

Metodologijo za določanje višine nagrade v skladu z merili iz četrtega odstavka tega člena s podzakonskim aktom natančneje določi minister, pristojen za delo.

(7)

Nagrada se lahko dodeli v višini najmanj 500 eurov in največ v višini 5.000 eurov.

(8)

Zoper odločbo sklada o višini nagrade ni pritožbe.

V. SPODBUDE ZA IZOBRAŽEVANJE

34. člen

(upravičenci do spodbud za izobraževanje)

Do sredstev za spodbujanje izobraževanja so upravičeni delodajalci, nosilci enotnih regijskih štipendijskih shem in lokalne skupnosti.

35. člen

(neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem)

Do neposrednega sofinanciranja kadrovskih štipendij iz sredstev sklada so upravičeni delodajalci za potrebe, ki niso vključene v enotne regijske štipendijske sheme, če so kadrovske štipendije namenjene za študij v Republiki Sloveniji ali v tujini, pod pogoji iz tega zakona.

Zakon o štipendiranju (ZŠtip)

Časovnica