Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o arbitražnem postopku pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 49-2346/2000, stran 6752 DATUM OBJAVE: 6.6.2000
VELJAVNOST: od 28.4.2000 do 31.12.2013 / UPORABA: od 28.4.2000 do 31.12.2013
RS 49-2346/2000
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 1.1.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.
2346. Pravilnik o arbitražnem postopku pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije
Na podlagi šeste alinee prvega odstavka 13. člena zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 14/90 in 19/00) je upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije na predlog predsedstva stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije, na seji dne 20. 4. 2000 sprejel spremembe in dopolnitve pravilnika o postopku pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 63/93, 61/95 in 49/00), ki glasi
P R A V I L N I K o arbitražnem postopku pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije
(Uradni list RS, št. 63/93, spremembe in dopolnitve 61/95 in 49/00)
(prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Stalna arbitraža je samostojna in neodvisna institucija, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Notranja organizacija stalne arbitraže je urejena s pravilnikom, ki ga sprejme pristojni organ Gospodarske zbornice Slovenije.
Uporabljeni izrazi
2. člen
Pomen izrazov uporabljenih v tem pravilniku je naslednji:
1.
"stalna arbitraža" je skrajšano ime za stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije;
2.
"senat" je arbitražni senat, sestavljen iz treh arbitrov ali arbiter posameznik;
3.
"arbitražni sporazum" je pisna arbitražna klavzula, ki je del glavne pogodbe ali samostojni sporazum o pristojnosti stalne arbitraže;
4.
"arbitražna odločba" je odločitev senata o predmetu spora.
Pristojnost
3. člen
Določbe tega pravilnika se uporabljajo za spore, za katere je bila dogovorjena pristojnost stalne arbitraže in ki izhajajo iz pravic, s katerimi stranke prosto razpolagajo, če za te spore ni določena izključna pristojnost sodišča.
Uporaba pravilnika
4. člen
Določbe tega pravilnika veljajo za domače spore in za spore z mednarodnim elementom, če ni glede posameznih vprašanj v tem pravilniku drugače določeno.
Arbitražni sporazum
5. člen
Arbitražni sporazum mora biti sklenjen v pisni obliki in se lahko sklene za določen spor ali za bodoče spore iz določenega pravnega razmerja.
Arbitražni sporazum je sklenjen v pisni obliki tudi z izmenjavo pisem, telegramov, teleksov ali drugih telekomunikacijskih sredstev, ki omogočajo pisni dokaz o sklenjenem sporazumu.
Arbitražni sporazum je veljavno sklenjen tudi tedaj, če je določba o pristojnosti stalne arbitraže vključena v splošne pogoje za sklenitev pravnega posla.
Da je arbitražni sporazum sklenjen, se šteje tudi tedaj, če je sklenjen z izmenjavo tožbe, v kateri tožnik zatrjuje, da je bil sklenjen pisni sporazum, in odgovora na tožbo, v katerem toženec tega ne zanika.
Učinek sporazuma o arbitraži
6. člen
Če sta se stranki dogovorili, da spor predložita stalni arbitraži, se šteje, da sta pristali na uporabo določil tega pravilnika, razen če sta se o posameznih vprašanjih sporazumeli drugače.
Posamezna določila tega pravilnika se ne uporabljajo, če so v nasprotju s pravom, ki se uporablja za postopek in ga stranki z dogovorom ne moreta spremeniti.
Odrek pravilom
7. člen
Da se je stranka odrekla pravici do ugovora zaradi kršitve tega pravilnika, se šteje, če je vedela, da kdo ni ravnal v skladu z njim, pa je kljub temu še naprej sodelovala v postopku, ne da bi zaradi te kršitve takoj ugovarjala.
Pasivnost stranke
8. člen
Če katera od strank noče sodelovati v postopku pred stalno arbitražo, izpolnjeni pa so vsi pogoji, ki jih določa ta pravilnik, se postopek nadaljuje brez njenega sodelovanja.
Ugovor pristojnosti
9. člen
V ugovoru o nepristojnosti stalne arbitraže lahko stranka ugovarja tudi neobstoj ali neveljavnost arbitražnega sporazuma.
Stranka lahko uveljavlja ugovore iz prvega odstavka najkasneje v odgovoru na tožbo, če gre za nasprotno tožbo, pa v odgovoru na nasprotno tožbo.
Če stranka uveljavlja ugovore iz prvega in drugega odstavka pred konstituiranjem senata, o njih odloči sekretar stalne arbitraže. Stranka lahko sklepu ugovarja v 8 dneh po njegovem prejemu. O ugovoru dokončno odloča predsedstvo stalne arbitraže.
Po konstituiranju senata o vseh ugovorih odloča senat, in sicer s posebnim sklepom ali pa odločitev vključi v razsodbo.
Ugovor, da arbitražni senat prekoračuje meje svoje naloge, mora stranka podati takoj, ko ta pokaže tak namen, t. j. takoj, ko začne obravnavati predmet, za katerega stranka meni, da presega njegova pooblastila.
Kadar je arbitražni sporazum del pogodbe, neveljavnost pogodbe ne vpliva na veljavnost arbitražnega sporazuma.
Če je stalna arbitraža sklenila, da ni pristojna, mora vse nastale stroške poravnati stranka, ki je sprožila postopek.
Merodajno pravo
10. člen
V sporih z mednarodnim elementom senat uporabi pravo, ki sta ga stranki določili kot merodajno za vsebino spora. Če stranki tega nista določili, senat uporabi pravo v skladu s kolizijskimi pravili, katerih uporabo šteje za primerno.
Senat odloča po pravičnosti (kot "amiable compositeur" ali "ex aequo et bono") samo, če sta ga stranki za to izrecno pooblastili in če pravo, ki velja za arbitražni postopek, to dopušča.
Kraj arbitražnega postopka
11. člen
Če se stranki ne dogovorita za drug kraj na območju Republike Slovenije, se za kraj arbitražnega postopka šteje sedež stalne arbitraže.
Ne glede na določbo prvega odstavka lahko senat, upoštevaje okoliščine primera, odloči, da se posamezna procesna dejanja opravijo zunaj sedeža stalne arbitraže.
Jezik arbitražnega postopka
12. člen
V sporih z mednarodnim elementom mora senat v primeru, da se stranki nista o tem sporazumeli, takoj po konstituiranju določiti, v katerem jeziku bo tekel postopek.
Senat lahko odloči, da se posamezni dokazi uporabijo, čeprav so v jeziku, ki ni jezik postopka, če to glede na okoliščine šteje za primerno.
Vročanje
13. člen
Če se stranke ne dogovorijo drugače se za vsako pisanje šteje, da je bilo prejeto, če je bilo naslovniku vročeno osebno na sedežu stalne arbitraže, ali po pošti s priporočenim pismom s povratnico v njegovem prebivališču, na sedežu ali na naslovu za obveščanje po pošti.
Če vročitve po pošti ni bilo mogoče opraviti po prvem odstavku tega člena niti po razumnih poizvedbah, se bo pisanje štelo za prejeto, če je bilo poslano na naslovnikov zadnji znani naslov, ki ga je navedla stranka, pod pogojem, da je na pošiljki poslani s priporočenim pismom s povratnico ali z drugimi sredstvi izkazan poskus vročitve.
Pisanje se šteje za prejeto tistega dne, ko je bilo vročeno naslovniku na način opisan v prvem in drugem odstavku tega člena.
Če naslovnik zavrne sprejem pisanja, se šteje, da je vročitev opravljena, če je na vročilnici izkazan datum zavrnitve sprejema in podpis vročevalca.
Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, razen če stranka ni izrecno pisno zahtevala kaj drugega.
II. ARBITRI
Splošno
14. člen
Za arbitra je lahko imenovana oseba, ki ima posebno znanje in izkušnje s pravnega, ekonomskega ali drugega ustreznega področja.
Vsak imenovani arbiter mora biti in ostati neodvisen od strank v postopku.
Oseba, ki je predlagana za arbitra, mora takoj obvestiti vse tiste, ki zaradi njenega možnega imenovanja stopijo z njo v stik, o vseh okoliščinah, ki bi lahko povzročile upravičen dvom o njeni nepristranosti in neodvisnosti.
Arbiter, ki je že imenovan, mora o teh okoliščinah obvestiti stranki in sekretarja stalne arbitraže.
Sestava senata
15. člen
Spore lahko rešuje arbiter posameznik ali arbitražni senat, sestavljen iz treh članov.
Za arbitra je lahko imenovana oseba s stalne liste arbitrov stalne arbitraže ali druga oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 14. člena tega pravilnika.
Za predsednika arbitražnega senata ali arbitra posameznika je mogoče imenovati samo arbitra izmed oseb s stalne liste arbitrov stalne arbitraže.
Imenovani arbiter mora v roku 10 dni od prejema obvestila o imenovanju posredovati stalni arbitraži pisno izjavo, da sprejema funkcijo arbitra.
Imenovanje arbitra posameznika v domačih sporih
16. člen
Arbiter posameznik rešuje spore o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 25.000 EUR, razen če se stranki dogovorita drugače.
Če stranki nista soglasni glede arbitra posameznika, ga imenuje predsednik stalne arbitraže.
Imenovanje arbitražnega senata v domačih sporih
17. člen
Če vrednost spora presega 25.000 EUR, se imenuje arbitražni senat, razen če se stranki dogovorita drugače.
Če se stranki dogovorita, da bo spor reševal arbitražni senat, tožeča stranka imenuje arbitra v tožbi, tožena stranka pa najkasneje v odgovoru na tožbo. Imenovana arbitra imenujeta predsednika senata v 10 dneh od prejema obvestila o imenovanju, drugače ga imenuje predsednik stalne arbitraže.
Če ena ali obe stranki ne imenujeta arbitrov v roku, določenem v drugem odstavku, ju imenuje predsednik stalne arbitraže.
Imenovanje senata v sporih z mednarodnim elementom
18. člen
V sporih z mednarodnim elementom odloča arbitražni senat ne glede na vrednost spora, razen če sta se stranki dogovorili, da bo spor reševal arbiter posameznik.