Nalaganje dokumenta...
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 38-1817/2002, stran 3754 DATUM OBJAVE: 29.4.2002
VELJAVNOST: od 1.1.2003 do 31.12.2004 / UPORABA: od 1.1.2003 do 31.12.2004
RS 38-1817/2002
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 1.1.2005 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: NEAKTUALEN.
1817. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev
Na podlagi tretjega odstavka 100. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 13/93, 42/94 - odl. US, 1/99, 41/99, 36/00, 54/00, 26/01 in 6/02) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba predpisuje merila za določanje oprostitev pri plačilu socialno varstvenih storitev ter način njihovega uveljavljanja.
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi v tej uredbi imajo naslednji pomen:
1.
Upravičenec ali upravičenka je oseba, ki za razreševanje socialnih stisk in težav potrebuje organizirano strokovno pomoč v obliki socialno varstvenih storitev, če izpolnjuje splošne pogoje iz 5. člena zakona o socialnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: zakon) in posebne pogoje, predpisane s standardi in normativi za posamezno storitev.
2.
Družinski član je oseba, ki jo kot družinskega člana upravičenca oziroma zavezanca določa zakon.
3.
Zavezanec ali zavezanka je fizična oseba, ki ni družinski član, če jo z upravičencem do storitve veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in druga pravna ali fizična oseba, ki jo k plačilu stroškov oskrbe ali institucionalnega varstva za upravičenca zavezuje izvršljiv pravni naslov.
4.
Ugotovljeni dohodek je dohodek, ki se upošteva pri odločanju o oprostitvi po tej uredbi.
5.
Meja socialne varnosti je znesek, ki mora po tej uredbi ostati upravičencu in njegovim družinskim članom oziroma zavezancu in njegovim družinskim članom za preživljanje po plačilu prispevka za opravljeno storitev.
6.
Plačilna sposobnost je znesek, do katerega je upravičenec oziroma zavezanec sposoben plačati oziroma prispevati k plačilu storitve.
7.
Prispevek k plačilu storitve je znesek, ki ga je plačilno sposoben upravičenec oziroma zavezanec dolžan plačati izvajalcu storitve na podlagi predloženega računa po merilih te uredbe.
8.
Oprostitev plačila storitve je znesek, ki ga upravičenec oziroma zavezanec glede na svojo plačilno sposobnost po merilih te uredbe ne more in ni dolžan plačati.
Izrazi: upravičenec, upravičenka, zavezanec in zavezanka se v nadaljnjem besedilu uredbe uporabljajo v moški obliki.
3. člen
(storitve, za katere se lahko uveljavljajo oprostitve)
Po merilih te uredbe se določajo oprostitve plačil za socialno varstvene storitve, ki jih v okviru mreže javne službe in v skladu s predpisanimi standardi in normativi (v nadaljnjem besedilu: storitve) opravi javni socialno varstveni zavod ali koncesionar (v nadaljnjem besedilu: izvajalec), katerih cena je oblikovana v skladu s predpisano metodologijo, in za katere zakon ne določa, da so za upravičenca brezplačne.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se določajo oprostitve plačil za naslednje storitve:
1.
osebna pomoč,
2.
pomoč družini za dom in pomoč družini na domu,
3.
institucionalno varstvo po prvem odstavku 16. člena zakona,
4.
vodenje, varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji.
4. člen
(uporaba meril za druge storitve)
Če tako odloči pristojni organ financerja posamezne storitve, se merila za določanje oprostitev po tej uredbi lahko uporabijo tudi za:
-
storitev socialnega servisa,
-
storitve iz 1. do 4. točke drugega odstavka 3. člena te uredbe, kadar se izvajajo izven okvira javne službe ali po merilih in kriterijih, ki presegajo predpisani standard,
-
druge socialno varstvene programe.
5. člen
(upravičenci do oprostitev)
Pravico do oprostitve plačila ima upravičenec, ki ni plačilno sposoben ali katerega plačilna sposobnost ne dosega vrednosti storitve.
V primerih iz prejšnjega odstavka je dolžan znesek, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila, plačati zavezanec, razen v primerih oprostitev iz III. poglavja te uredbe.
Zavezanec, ki je fizična oseba, lahko uveljavlja oprostitev zase, če ni plačilno sposoben ali če njegova plačilna sposobnost po merilih te uredbe ne dosega zneska, za katerega je bil plačila oproščen upravičenec.
Zavezanec, ki je pravna oseba, ni upravičen do oprostitev po tej uredbi.
6. člen
(pristojnost za odločanje)
O oprostitvah pri plačilu storitev iz 3. člena te uredbe odloča v okviru javnih pooblastil tisti center za socialno delo, ki je po zakonu krajevno pristojen za upravičenca.
O oprostitvah pri plačilih storitev in drugih socialno varstvenih programov iz 4. člena te uredbe odloča pristojni organ financerja, ki lahko za vodenje postopkov sklene pogodbo s centrom za socialno delo.
7. člen
(plačnik storitev, za katere veljajo oprostitve)
Za upravičence in za zavezance, ki jim je z odločbo centra za socialno delo priznana oprostitev plačila storitev po prvem odstavku 6. člena te uredbe, zagotavljata plačila ali doplačila Republika Slovenija oziroma občina, v skladu z zakonom.
Za upravičence, za zavezance ali za druge uporabnike, katerim določi oprostitev pristojni organ financerja po drugem odstavku 6. člena te uredbe, zagotavlja plačila ali doplačila financer storitve oziroma programa.
II. MERILA ZA DOLOČANJE OPROSTITEV
1. Merila
8. člen
(določanje meril)
Oprostitev po tej uredbi je odvisna od naslednjih meril:
-
vrednosti opravljene storitve,
-
višine ugotovljenega dohodka,
-
meje socialne varnosti,
-
plačilne sposobnosti.
9. člen
(vrednost opravljene storitve)
Vrednost opravljene storitve je znesek, ki ga po veljavni ceni za dogovorjeni obseg storitve določi izvajalec.
10. člen
(ugotovljeni dohodek)
Ugotovljeni dohodek so dohodki in prejemki, ugotovljeni na način, kot ga določa zakon za prejemnike denarne socialne pomoči, kolikor ta uredba ne določa drugače.
Za določitev meje socialne varnosti, plačilne sposobnosti ali oprostitve samske osebe se upoštevajo njeni lastni dohodki in prejemki, v primerih družine pa dohodki in prejemki upravičenca oziroma zavezanca skupaj z dohodki in prejemki njegovega zakonca ali osebe, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti (v nadaljnjem besedilu: ugotovljeni dohodek družine).
V ugotovljeni dohodek se ne štejejo regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade, dodatek za rekreacijo in enkratni dohodki iz naslova zaposlitve, kot so božičnice, 13. plača ipd., in drugi priložnostni in občasni dohodki, ki so bili v skladu s prvim odstavkom tega člena ugotovljeni oziroma prejeti samo enkrat. V ugotovljeni dohodek se tudi ne šteje tisti del dohodka od prodaje nepremičnine, ki je bil vložen v nakup druge nepremičnine.
11. člen
(meja socialne varnosti)