Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovenski etnografski...

2980. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovenski etnografski muzej

Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I in Uradni list RS, št. 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00), 20. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02) in 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S K L E P
o ustanovitvi javnega zavoda Slovenski etnografski muzej

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem sklepom Republika Slovenija uskladi delovanje javnega zavoda Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, Metelkova 2 (v nadaljnjem besedilu: zavod) z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.

Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.

2. člen

Zavod je ustanovilo Ministrstvo za prosveto Kraljevine Jugoslavije, Pokrajinska uprava za Slovenijo dne 17. julija 1923, na temelju etnografskih zbirk oziroma etnografskega oddelka Kranjskega deželnega muzeja (ustanovljenega leta 1821). Drugi ustanovitveni akt, sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovenski etnografski muzej je sprejela Vlada Republike Slovenije dne 12. decembra 1996.

3. člen

Slovenski etnografski muzej je javni zavod, ustanovljen za uresničevanje nalog zbiranja, ohranjanja, dokumentiranja, preučevanja, interpretacije, upravljanja in razstavljanja premične in nesnovne kulturne dediščine, povezanih z načini življenja v slovenskem etničnem prostoru in med Slovenci po svetu, posredovanje védenj o tej dediščini javnosti ter skrbi za pozitiven odnos do kulturne raznolikosti in drugih kultur.

Muzej utemeljuje svoje poslanstvo na podlagi zbirk s področij kulture gospodarskih načinov, prometa in transporta, obrti in trgovine, bivalne kulture, oblačilne kulture in tekstila, družbene kulture, duhovne kulture, kulture likovnega obzorja (ljudska likovna umetnost in slikovni viri), kulture slovenskih izseljencev, zamejcev, pripadnikov narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji in zunaj evropske kulture (zbirke Afrike, Amerik, Azije, Oceanije in Avstralije). Svoje zbirke muzej dopolnjuje na osnovi zbiralne politike.

4. člen

Ime zavoda je: Slovenski etnografski muzej.

V mednarodnem poslovanju muzej uporablja ime: Slovene Ethnographic Museum.

Skrajšano ime je: SEM.

Sedež javnega zavoda je: Metelkova 2, Ljubljana.

Zavod je pravna oseba.

Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, pod vložno številko 1/00968/00.

II. DEJAVNOSTI ZAVODA

5. člen

Glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen, opravlja znotraj javne službe naslednje naloge:

-

identificira, dokumentira, preučuje in interpretira ter vrednoti premično in nesnovno dediščino ter jo predstavlja javnosti na podlagi zbiralne politike in poslanstva muzeja,

-

zbira, izvaja akcesijo in inventariziranje premične dediščine na podlagi zbiralne politike in poslanstva muzeja,

-

pripravlja predloge za razglasitev premičnih spomenikov državnega pomena,

-

usklajuje vpis premične dediščine v register in skrbi za dostopnost podatkov javnosti,

-

varuje in hrani zbirke državnega pomena ter jih dopolnjuje v skladu s poslanstvom muzeja,

-

pripravlja in izvaja konservatorsko-restavratorske postopke na premični dediščini s svojega področja delovanja in se pri restavratorsko-konservatorski dejavnosti povezuje z Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, državnimi in pooblaščenimi muzeji,

-

nadzira varstvo premičnih spomenikov in nacionalnega bogastva zunaj muzejev,

-

svetuje in daje navodila lastnikom zbirk premične dediščine glede vodenja inventarnih knjig s svojega področja delovanja,

-

v vlogi državnega muzeja skrbi za enotne standarde na področju varovanja in hranjenja premične kulturne dediščine,

-

razstavlja muzejske zbirke in poleg stalne razstave letno pripravlja tudi občasne razstave iz svojih zbirk, pri razstavah sodeluje z domačimi in tujimi muzeji in drugimi ustanovami,

-

raziskuje premično dediščino in njeno varstvo po naročilu ministrstva, v katerega delovno področje sodi,

-

izvaja programe za razvijanje zavesti o dediščini,

-

omogoča dostop do dediščine ali do informacij o njej vsakomur, še posebej mladim, starejšim in invalidom,

-

ministrstvu daje strokovna mnenja o izvozu, iznosu in uvozu kulturne dediščine,

-

vodi strokovno knjižnico za področje svoje dejavnosti,

-

izdaja tiskano gradivo, video, zvočne in računalniške zapise, ki izhajajo iz poslanstva muzeja, ter druge oblike promocijskega materiala.

V okviru zavoda deluje javna specialna knjižnica za kulturno dediščino.

Za uresničevanje svojega poslanstva je zavod odprt za ogled razstav vse dni v letu razen ponedeljkov in državnih praznikov, z izjemo 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika. Zavod zagotavlja brezplačen ogled stalnih razstav vsako prvo nedeljo v mesecu.

Državni muzej izvaja tudi programe usposabljanja in vseživljenjskega učenja v povezavi z dediščino kot dejavnost, ki se ne financira iz državnega proračuna, namenjenega kulturi.

Muzej opravlja državno javno službo varstva nesnovne dediščine kot koordinator varstva nesnovne dediščine. Koordinator varstva nesnovne dediščine opravlja naslednje naloge:

-

identificira, dokumentira, preučuje, vrednoti in interpretira nesnovno dediščino,

-

usklajuje in samostojno predlaga vpis nesnovne dediščine v register,

-

svetuje nosilcem nesnovne dediščine glede njenega celostnega ohranjanja,

-

pripravlja predloge za razglasitev nesnovne dediščine posebnega pomena,

-

usklajuje delo muzejev in zavoda v zvezi z ohranjanjem nesnovne dediščine in kulturnih prostorov, povezanih z njo,

-

opravlja druge naloge v zvezi z nesnovno dediščino po naročilu ministrstva.

6. člen

Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) razvrščene:

R 91.020      Dejavnost muzejev,
R 90.040      Obratovanje objektov za kulturne prireditve,
R 91.011      Dejavnost knjižnic,
R 91.012      Dejavnost arhivov,
R 91.030      Varstvo kulturne dediščine,
R 91.040      Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov,
              varstvo naravnih vrednot,
R 93.299      Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas,
C 18.120      Drugo tiskanje,
C 18.130      Priprava za tisk in objavo,
C 18.140      Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti,
C 18.200      Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa,
D 35.111      Proizvodnja električne energije v
              hidroelektrarnah,
I 56.104      Začasni gostinski obrati,
I 56.103      Slaščičarne in kavarne,
I 56.300      Strežba pijač,
J 58.110      Izdajanje knjig,
J 58.140      Izdajanje revij in druge periodike,
J 58.190      Drugo založništvo,
J 59.110      Produkcija filmov, video filmov, televizijskih
              oddaj,
J 59.200      Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in
              muzikalij,
J 62.010      Računalniško programiranje,
J 62.020      Svetovanje o računalniških napravah in
              programih,
J 62.090      Druge z informacijsko tehnologijo in
              računalniškimi storitvami povezane dejavnosti,
J 63.110      Obdelava podatkov in s tem povezane
              dejavnosti,
J 63.120      Obratovanje spletnih portalov,
G 47.610      Trgovina na drobno v specializiranih
              prodajalnah s knjigami,
G 47.782      Trgovina na drobno v specializiranih
              prodajalnah z umetniškimi izdelki,
G 47.789      Trgovina na drobno v drugih specializiranih
              prodajalnah,
G 47.990      Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln,
              stojnic, tržnic,
H 52.210      Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem
              prometu,
L 68.200      Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih
              nepremičnin,
M 72.110      Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju
              biotehnologije,
M 72.190      Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih
              področjih naravoslovja in tehnologije,
M 72.200      Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju
              družboslovja in humanistike,
M 73.110      Dejavnost oglaševalskih agencij,
M 73.120      Posredovanje oglaševalskega prostora,
M 74.200      Fotografska dejavnost,
M 74.900      Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične
              dejavnosti,
N 82.190      Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge
              posamične pisarniške dejavnosti,
N 82.300      Organiziranje razstav, sejmov, srečanj,
N 82.990      Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za
              poslovanje,
P 85.520      Izobraževanje, izpopolnjevanje in
              usposabljanje na področju kulture in
              umetnosti,
P 85.590      Drugje nerazvrščeno izobraževanje,
              izpopolnjevanje in usposabljanje,
P 85.600      Pomožne dejavnosti za izobraževanje.

III. ORGANI ZAVODA

7. člen

Organi zavoda so:

-

direktor,

-

svet,

-

strokovni svet.

8. člen

Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.

Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.

Direktorja imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta. Poleg javnega razpisa lahko minister povabi posamezne kandidate tudi neposredno.

Mandat direktorja traja pet let in je po izteku te dobe lahko ponovno imenovan.

Na podlagi akta o imenovanju sklene pogodbo o zaposlitvi z direktorjem predsednik sveta zavoda. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, čas trajanja mandata.

Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi daje minister.

9. člen

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:

-

ima univerzitetno izobrazbo ene izmed strok, zastopanih v dejavnosti muzeja,

-

ima najmanj pet let delovnih izkušenj in poznavanje področja dela muzeja,

-

ima sposobnost za organiziranje in vodenje dela,

-

aktivno znanje slovenskega jezika,

-

aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika.

Ob prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja dolžan priložiti program delovanja zavoda v prihodnjih petih letih.

10. člen

Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan:

-

če sam zahteva razrešitev,

-

če nastane kateri od razlogov, določenih v predpisih o javnih zavodih,

-

če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda, ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda oziroma ustanovitelja ali ravna v nasprotju z njimi,

-

če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.

Minister mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta in strokovnega sveta ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.

Če svet oziroma strokovni svet ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da se z razrešitvijo strinjata.

Glede postopka za razrešitev direktorja se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek njegovega imenovanja.

11. člen

Naloge direktorja:

1.

načrtuje, organizira in vodi delo in poslovanje zavoda,

Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovenski etnografski muzej

Časovnica