Odločba o razveljavitvi 17. člena zakona o trgovini, pravilnika o obratovalnem času prodajaln in odloka Mestne občine Ljubljana o merilih za določanje dežurstev prodajaln

3301. Odločba o razveljavitvi 17. člena zakona o trgovini, pravilnika o obratovalnem času prodajaln in odloka Mestne občine Ljubljana o merilih za določanje dežurstev prodajaln

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobude gospodarske družbe Mibo, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa Miran Vidic, odvetnik v Ljubljani, družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Taljat, Tratnik, Sočan in Bogataj, o.p., d.n.o., Ljubljana, in družbe Petrol, Slovenske naftne družbe, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Mitja Ulčar, odvetnik v Kranju, na seji dne 5. julija 2001

Člen 17. zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93) se razveljavi.

Pravilnik o obratovalnem času prodajaln (Uradni list RS, št. 79/97, 78/98 in 36/00 in 19/01) se razveljavi.

Odlok Mestne občine Ljubljana o merililh za določanje dežurstev prodajaln (Uradni list RS, št. 113/00) se razveljavi.

Razveljavitvi iz prve in druge točke začneta učinkovati v enem letu po objavi, razveljavitev iz tretje točke pa naslednji dan po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Družba Poslovni sistem Mercator (v nadaljevanju: Mercator) izpodbija 17. člen zakona o trgovini (v nadaljevanju: ZT), pravilnik o obratovalnem času prodajaln (v nadaljevanju: pravilnik) in odlok Mestne občine Ljubljana o merililh za določanje dežurstev prodajaln (v nadaljevanju: odlok).

V pobudi podrobno utemeljuje neskladnost izpodbijanih določb ZT, pravilnika in odloka z ustavo oziroma zakoni. Določba 17. člena ZT naj bi bila v nasprotju s 74. členom ustave (svobodna gospodarska pobuda) in z načeli pravne države (2. člen ustave). Meni, da je omejevanje obratovalnega časa prodajaln dopustno le, če je to nujno zaradi varovanja javnih koristi, pri tem izbran ukrep pa najmanj posega v svobodo gospodarske pobude. Izpodbijani zakonski normi očita tudi nedoločenost. Pravilnik naj bi bil neskladen tako z ustavo kot tudi z ZT in z zakonom o preprečevanju konkurence (Uradni list RS, št. 56/99 – v nadaljevanju: ZPOmK). Neskladnost pravilnika z ustavo utemeljuje z istimi razlogi kot neskladnost 17. člena ZT z ustavo, prav tako pa naj bi določbe pravilnika same po sebi nedopustno posegale v svobodno gospodarsko pobudo in omogočale različno ureditev dežurnih prodajaln, kar naj bi predstavljalo kršitev načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena ustave). V nasprotju z ZT naj bi pravilnik razlikoval med rednim obratovalnim časom in dežurnimi trgovinami, brez zakonske podlage naj bi na lokalne skupnosti prenesel pooblastilo za razčlenitev meril za določanje dežurstva prodajaln, prav tako pa naj bi v nasprotju z zakonom določil tudi postopek prijave urnika obratovalnega časa. Pobudnica meni, da je pravilnik oblastni akt, s katerim se v nasprotju z ZPOmK omejuje prosto nastopanje na trgu. Glede neskladnosti odloka z ustavo, ZT, ZPOmK in pravilnikom pobudnik predvsem navaja, da je izdan na podlagi zakonskega pooblastila, ki je v nasprotju z ustavo in zakoni, ter da je z omejitvijo prodaje alkoholnih pijač in omejitvijo dežurstva s številom zaposlenih delavcev v trgovini nedopustno posegel v njegovo pravico iz 74. člena ustave. Vsi trije izpodbijani predpisi naj bi bili po mnenju pobudnice v nasprotju tudi z načelom sorazmernosti in zato v neskladju z 8. členom ustave. Predlaga ustavnemu sodišču, naj na podlagi 39. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) zadrži izvrševanje izpodbijanih členov (3. in 4. člen ter tretji odstavek 5. člena in 7. člen) pravilnika in celoten odlok.

Družba Petrol v pobudi podrobno utemeljuje zatrjevano protiustavnost in nezakonitost izpodbijanih določb odloka. Odlok naj bi prekoračil pooblastilo v ZT in pravilniku, saj mimo in izven pooblastila za konkretiziranje meril za določanje obratovalnega časa prodajaln nalaga pravnim subjektom prepoved prodaje alkoholnih pijač v dežurnih prodajalnah oziroma v prodajalnah z motornimi gorivi. Meni, da je Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) normativno uredila pravna razmerja, ki niso v njeni izvirni pristojnosti, in je zato ravnala v nasprotju s 140. členom ustave in z 21. členom zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/94 in nasl. – ZLS). Z izpodbijanimi določbami naj bi MOL samostojno uredila, pod katerimi pogoji in na kakšen način lahko gospodarski subjekti opravljajo del trgovinske dejavnosti ter s tem posegla v pravno urejanje nastopanja gospodarskih subjektov na trgu in svobodno gospodarsko pobudo (74. člen ustave), kar je sicer nedvomno v pristojnosti države. Pobudnica navaja, da naj bi bilo omejevanje svobodne gospodarske pobude po praksi ustavnega sodišča dopustno le, če je to nujno potrebno zaradi varovanja javnih koristi in če je uporabljen ukrep, ki jo najmanj omejuje. Meni, da v obravnavanem primeru presoja načela sorazmernosti v ožjem smislu ne pride v poštev, saj ni jasno, katero ustavno pravico oziroma javno korist naj bi poseg, ki ga uvajata izpodbijani določbi odloka, sploh varoval. Takšno omejevanje opravljanja dejavnosti je zato v nasprotju z ustavnim načelom sorazmernosti, s 4. členom zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. – ZGD) ter z ZT in ZPOmK. Kršeno naj bi bilo tudi ustavno načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člen ustave). Razlikovanje gospodarskih subjektov glede na to, ali imajo prodajalne na območju MOL ali izven tega območja, namreč ne sme biti samovoljno ter brez razumnega in stvarnega razloga, ki izhaja iz narave stvari. Pobudnica ne vidi razumnega razloga za tovrstno razlikovanje niti ob upoštevanju problematike alkoholizma, saj ta ni krajevno omejen na območje MOL, temveč je problem celotne slovenske družbe, ki ga je treba reševati na celovit in premišljen način. Predlaga, naj ustavno sodišče na podlagi 39. člena ZUstS do končne odločitve zadrži izvrševanje drugega odstavka 6. člena in drugega odstavka 10. člena odloka, saj naj bi pobudnici sicer nastale težko popravljive škodljive posledice.

Družba Mibo izpodbija pravilnik o obratovalnem času (Uradni list RS, št. 79/97 – v nadaljevanju: pravilnik 97), ker naj bi omejeval pravice trgovcev, določene v 3., 4. in 17. členu ZT.

Navaja, da so določbe drugega odstavka 4. člena pravilnika 97 v nasprotju s 17. členom ZT, ker naj bi bil pristojni minister prenesel predpisovanje meril za določitev urnika obratovalnega časa na občinski organ. Nezakonita naj bi bila določba 3. točke 3. člena pravilnika 97, ker določa redni obratovalni čas tudi ob nedeljah med 8. in 13. uro, kar naj bi bilo v nasprotju z določbami zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. – ZDR) o obveznem dnevnem in tedenskem počitku za zaposlene. V nasprotju s pravico trgovca, da sam določi obratovalni čas, naj bi bila tudi določba 5. člena pravilnika 97, ker organ lokalne skupnosti niti organizator prireditve nimata pravice spreminjati obratovalnega časa. Izpodbija tudi določbe 7. in 8. člena pravilnika 97, ker naj bi določeni roki ne omogočali trgovcu, da bi dobil odločbo pred 3. januarjem, in ker daje občinskemu organu pravico, da spremeni predloženi urnik in s tem krši njegovo pravico, da sam določa obratovalni čas. Predlaga, naj ustavno sodišče zadrži izvrševanje pravilnika 97, ker so trgovci dolžni poslovati v skladu z izpodbijanimi določbami pravilnika 97 in bi lahko prišlo do škodljivih posledic, če ne bodo uskladili obratovalnega časa s pravilnikom 97 oziroma ga bodo spremenili sebi v škodo. Ker je bil po vložitvi pobude izpodbijani pravilnik 97 večkrat spremenjen, je pobudnik na poziv ustavnega sodišča s posebno vlogo predlagal presojo določb 2., 4., 5. in 9. člena pravilnika, kot veljajo po sprejemu zadnje novele (Uradni list RS, št. 19/01). Vztraja pri navedbah, da so izpodbijane določbe pravilnika v nasprotju z ZT, da so presplošne, nejasne in nedoločne.

Državni zbor v odgovoru navaja, da je bilo pri pripravi ZT upoštevano načelo, da morajo biti njegove norme okvir za zgraditev trga in tržnega načina gospodarjenja ter sočasno usklajene z zakonodajami evropskih držav. Upošteval je tudi načelo čimvečje deregulacije trgovinske dejavnosti. Meni, da je z ZT zagotovljeno svobodno opravljanje trgovinske dejavnosti ob enakih pogojih ter red na trgu. Zaradi vse večjega pomena trgovine v gospodarski strukturi Slovenije naj ne bi bilo mogoče delovanja trgovine povsem prepustiti svobodnemu delovanju trga. Tako je v ZT opredeljena usmerjevalna vloga države z določitvijo pogojev za opravljanje trgovske dejavnosti, med katerimi je tudi odpiralni čas trgovin. Z določitvijo meril za določitev urnika obratovalnega časa pa naj bi se zagotavljali predvsem enaki pogoji poslovanja vsem trgovcem. Kar zadeva očitke, da je pravilnik v neskladju z ustavo, ker naj bi bilo pooblastilo za njegovo izdajo brez vsebinskih napotil, meni, da je pooblastilo iz 17. člena ZT zadostna podlaga za njegovo izdajo.