Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)

2509. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena ter prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu

Razglašam Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. oktobra 1994.

Št. 012-01/94-137

Ljubljana, dne 3. novembra 1994.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O OBVEZNIH ZAVAROVANJIH V PROMETU

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja naslednja obvezna zavarovanja v prometu:

1.

zavarovanje potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče, razen potnikov v zračnem prometu;

2.

zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam (zavarovanje avtomobilske odgovornosti);

3.

zavarovanje lastnika čolna proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam;

4.

zavarovanje lastnika zrakoplova proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, potnikom, prtljagi in tovoru.

Obvezna zavarovanja lastnika zrakoplova iz 4. točke prejšnjega odstavka so urejena v Uredbi (ES) št. 785/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje (UL L št. 138, z dne 30. 4. 2004, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 785/2004/ES), ta zakon pa vsebuje izvedbene določbe glede organov, organizacij in drugih pravnih oseb za nadzor ter izvedbene določbe glede odločanja o prekrških, glede škodnega sklada in drugih postopkovnih določb.

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti takšne odgovornosti (UL L št. 263 z dne 7. 10. 2009, str. 11), zadnjič spremenjena z Direktivo 2021/2118/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2021 o spremembi Direktive 2009/103/ES o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (UL L št. 430 z dne 2. 12. 2021, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/103/ES).

1.a člen

Posamezni izrazi v tem zakonu imajo naslednji pomen:

1.

nesreča je dogodek, pri katerem je nastala škoda zaradi uporabe prometnega sredstva;

2.

prometno sredstvo je vozilo, zrakoplov in druga letalna naprava ter čoln;

3.

vozilo je, z izjemo invalidskih vozičkov, namenjenih izključno osebam s telesno oviranostjo:

a)

vsako motorno vozilo, ki je namenjeno za potovanje po kopnem in ga poganja zgolj mehanska moč, vendar ne vozi po tirih:

-

katerega največja konstrukcijsko določena hitrost je nad 25 km/h ali

-

katerega največja neto masa je nad 25 kg, največja konstrukcijsko določena hitrost pa nad 14 km/h;

b)

vsako priklopno vozilo, ki se uporablja skupaj z vozilom iz točke a), ne glede na to, ali je priklopljeno ali odklopljeno;

4.

uporaba vozila je vsaka uporaba vozila, ki je skladna s funkcijo vozila kot prevoznega sredstva v času nesreče, ne glede na značilnosti vozila in ne glede na zemljišče, na katerem se motorno vozilo uporablja, in ne glede na to, ali vozilo miruje ali se premika;

5.

oškodovanec oziroma oškodovanka (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec) je oseba, ki ima pravico do odškodnine zaradi izgube ali poškodbe, ki so jo povzročila vozila in kot sta opredeljeni v prvem odstavku 15. člena tega zakona;

6.

matična država članica je matična država članica, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja zavarovalništvo;

7.

zrakoplov je zrakoplov ali druga letalna naprava, za katero se uporablja Uredba 785/2004/ES;

8.

čoln je plovilo opredeljeno v 15. točki 3. člena pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 26/2001 in 21/2002);

9.

odgovornostna zavarovalnica je zavarovalnica, pri kateri je imel sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti lastnik vozila, s katerim je bila povzročena nesreča;

10.

Splošna pravila so sporazum, s katerim se urejajo medsebojni odnosi med nacionalnimi zavarovalnimi biroji držav članic sistema zelene karte (UL L št. 192 z dne 31. 7. 2003, str. 27);

11.

Multilateralni sporazum je sporazum, ki ga med seboj sklenejo nacionalni zavarovalni biroji držav članic Evropskega gospodarskega prostora in drugih pridruženih držav in po katerem vsak nacionalni zavarovalni biro jamči za škode, ki nastanejo na njegovem ozemlju z uporabo vozil, ki izvirajo z ozemlja druge države podpisnice sporazuma, ne glede na to, ali so taka vozila zavarovana, ali ne (UL L št. 192 z dne 31. 7. 2003, str. 23).

Drugi izrazi in kratice, uporabljeni v tem zakonu v določbah, ki se nanašajo na zavarovanja v letalstvu, imajo enak pomen, kakor je določen v Uredbi 785/2004/ES.

2. člen

Lastnik prometnega sredstva mora zavarovanje, ki je po tem zakonu obvezno, skleniti, predno začne prometno sredstvo uporabljati v prometu in imeti veljavno zavarovanje, dokler je prometno sredstvo v uporabi.

Če je za prometno sredstvo predpisana registracija, sme organ, pristojen za registracijo, izdati prometno dovoljenje ali drugo ustrezno listino šele potem, ko lastnik prometnega sredstva, na ime katerega se bo prometno sredstvo registriralo, predloži dokaz, da je sklenil zavarovanje, ki je obvezno po tem zakonu.

Če je vozilo v skladu z določbami zakona, ki ureja motorna vozila, registrirano na uporabnika vozila, se določbe tega zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika vozila.

Določbe tega zakona, ki veljajo za lastnika zrakoplova, se smiselno uporabljajo tudi za zakupnika ali uporabnika zrakoplova, letalskega prevoznika in operatorja zrakoplova.

V postopku izdaje operativne licence letalskega prevoznika, spričevala letalskega prevoznika in v postopku izdaje drugega spričevala oziroma dovoljenja, s katerim se dovoljuje opravljanje različnih komercialnih letalskih dejavnosti oziroma nekomercialnih letalskih aktivnosti, ki se izda v skladu z letalskimi predpisi, mora vložnik zahteve, ki želi pridobiti ustrezno listino, pred izdajo take listine predložiti pristojnemu organu dokazilo o ustreznem zavarovanju v skladu z Uredbo 785/2004/ES.

2.a člen

Z zavarovanjem lastnika prometnega sredstva proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, so krite tudi škode, ki jih povzročijo osebe, ki po volji lastnika uporabljajo prometno sredstvo.

3. člen

Voznik mora imeti zavarovalno polico ali drugo potrdilo o sklenjenem zavarovanju, kadar uporablja prometno sredstvo v prometu, pri sebi in ga mora pokazati na zahtevo uradne osebe s policijskimi pooblastili oziroma policista.

Če se voznik ne izkaže s potrdilom, mu mora uradna oseba iz prvega odstavka tega člena preprečiti nadaljnjo uporabo prometnega sredstva v prometu. Voznik mora sam poskrbeti za varnost prometnega sredstva in tovora.

Ob nesreči mora voznik dati osebne podatke in podatke o zavarovanjih, ki so obvezna po tem zakonu, vsem udeležencem v nesreči, ki bi lahko imeli odškodninske zahtevke iz teh zavarovanj.

Voditelj čolna mora imeti zavarovalno polico ali drugo potrdilo o sklenjenem zavarovanju, kadar uporablja čoln v pomorski plovbi, pri sebi in ga mora pokazati na zahtevo uradne osebe s policijskimi pooblastili oziroma policista, pristaniškega nadzornika ali uradne osebe, ki opravlja inšpekcijski ali upravno-strokovni nadzor po predpisih o pomorstvu.

Vodja zrakoplova ali druga oseba, ki jo pooblasti lastnik zrakoplova, mora imeti zavarovalno polico ali drugo potrdilo o sklenjenem zavarovanju oziroma dokazilo o ustreznem zavarovalnem kritju v skladu z Uredbo 785/2004/ES pred začetkom leta in med letom pri sebi in ga mora pokazati na zahtevo uradne osebe, ki opravlja inšpekcijski ali upravno-strokovni nadzor po predpisih o letalstvu.

Določba drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi v primerih iz četrtega in petega odstavka tega člena.

4. člen

Če zavarovalnica ugotovi, da je lastnik prometnega sredstva prenehal izpolnjevati obveznosti iz zavarovalne pogodbe in je ta zato prenehala veljati, obvesti o tem pristojno upravno enoto oziroma drug pristojen organ, ki mora lastniku, če se ne izkaže z zavarovanjem, sklenjenim pri drugi zavarovalnici, odvzeti registrske tablice oziroma druge registrske oznake.

Zavarovalnica obvesti o prenehanju zavarovalne pogodbe tudi informacijski center pri Slovenskem zavarovalnem združenju (v nadaljnjem besedilu: Združenje).

Rok za obvestilo iz prvega in drugega odstavka tega člena je 30 dni, razen za zavarovanja v letalstvu.

Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena zavarovalnica obvesti o prenehanju zavarovalne pogodbe glede zavarovanj v letalstvu hkrati z obvestilom, ki ga pošlje Združenju, tudi ministrstvo, pristojno za promet, in prometni inšpektorat v njegovi sestavi (v nadaljnjem besedilu: prometni inšpektorat).

Zavarovalnice in Združenje obveščajo ministrstvo, pristojno za promet, in prometni inšpektorat o zavarovanjih v letalstvu mesečno, z zbirnim obvestilom o sklenjenih zavarovanjih po Uredbi 785/2004/ES. Poleg tega morajo zavarovalnica in Združenje obvestiti navedena pristojna organa tudi o vsaki predčasni prekinitvi zavarovanj v letalstvu, o spremembi zavarovalnih kritij glede navedenih zavarovanj, o spremembi lastništva in o spremembah drugih bistvenih sestavin zavarovalne pogodbe glede teh zavarovanj.

Zavarovalnice in Združenje posredujejo ministrstvu, pristojnemu za promet, na zahtevo tudi podatke oziroma informacije o izvajanju Uredbe 785/2004/ES, ki jih zahteva Komisija Evropske unije.

Obvestilo iz petega odstavka tega člena mora zajemati tudi podatke o morebitnem dvomu o ustreznosti zavarovanja glede na zahteve iz Uredbe 785/2004/ES, skupaj z ustreznimi podatki.

Ne glede na določbo petega odstavka tega člena lahko minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, predpiše natančnejše pogoje glede obveščanja in o načinu obveščanja, kolikor se v zvezi z izvajanjem Uredbe 785/2004/ES to izkaže za potrebno.

5. člen

Zavarovalnica mora skleniti pogodbo o zavarovanju v skladu z zakonom in zavarovalnimi pogoji, za zavarovanja v letalstvu pa tudi skladno z Uredbo 785/2004/ES.

Zavarovalnica mora omogočiti sklepanje pogodb o zavarovanju avtomobilske odgovornosti tudi preko svetovnega spleta oziroma interneta.

Vlada z uredbo določi način identifikacije strank v primeru sklepanja pogodb o zavarovanju avtomobilske odgovornosti preko svetovnega spleta oziroma interneta.

6. člen

Določbe zavarovalnih pogojev za zavarovanja, ki so obvezna po tem zakonu in Uredbi 785/2004/ES, s katerimi se zmanjšujejo pravice oškodovancev in potnikov v javnem prometu, določene s tem zakonom ali Uredbo 785/2004/ES, so brez pravnega učinka.

Zavarovalnica mora Agencijo za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: Agencija) obvestiti o novih ali spremenjenih zavarovalnih pogojih, preden jih začne uporabljati. Če Agencija ugotovi, da zavarovalni pogoji niso skladni z zakonom ali Uredbo 785/2004/ES, izreče ukrep nadzora v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 181. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZZavar), pri čemer se lahko prepoved sklepanja novih zavarovalnih pogodb nanaša samo na vrste obveznih zavarovanj, navedene v 1. členu tega zakona ali v Uredbi 785/2004/ES. Ukrep prepovedi sklepanja novih zavarovalnih pogodb se lahko nanaša le na tisto vrsto obveznega zavarovanja po tem zakonu ali po Uredbi 785/2004/ES, na katero se nanašajo zavarovalni pogoji, za katere je Agencija ugotovila, da niso skladni z zakonom ali Uredbo 785/2004/ES.

7. člen

Zavarovalnica nasproti oškodovancu ali potniku v javnem prometu ne more uveljavljati ugovorov, ki jih ima proti svojemu zavarovancu, ker ta ni ravnal po zakonu, zavarovalni pogodbi, zavarovalnih pogojih ali Uredbi 785/2004/ES.

V primerih, določenih z zakonom ali zavarovalnimi pogoji, ima zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu ali plačala odškodnino, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov, skupaj z obrestmi in stroški od odgovorne osebe.

Pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti ima zavarovalnica pravico uveljavljati povračilo iz prejšnjega odstavka od odgovorne osebe samo v primerih:

1.

če je voznik vozilo uporabljal za drugačen namen, kot je to predvideno za takšno vozilo;

2.

če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo, ki ga je vozil, razen če je vozilo vozil kandidat za voznika motornih vozil ali skupine vozil pri učenju vožnje ob upoštevanju vseh predpisov, ki urejajo ta pouk;

3.

če je bilo vozniku odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje oziroma se mu je izvrševala izrečena kazen ali varstveni ukrep prepovedi vožnje vozila določene vrste ali kategorije oziroma varstveni ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;

4.

če voznik ni imel veljavnega dovoljenja, potrdila, licence oziroma druge listine, katere pridobitev je predpisana za upravljanje vozila takšne vrste, oziroma mu je bila listina odvzeta;

5.

če je voznik vozilo upravljal pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in sicer nad dovoljeno mejo;

6.

če je voznik škodo povzročil namenoma;

7.

če vozilo, ki ga je voznik vozil, ni bilo tehnično brezhibno;

8.

če je voznik po nesreči zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju.

Če je z zavarovalnimi pogoji za povečano nevarnost določena dodatna premija, pa ta ni bila plačana, ima zavarovalnica pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov, skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma odgovorne osebe, v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana zaradi povečane nevarnosti.

Zavarovalnica nima pravice od zavarovanca uveljaviti povračila iz drugega odstavka tega člena za del škode, za katero je odgovoren oškodovanec, ki je pristal, da se prevaža z vozilom pod okoliščinami iz 2., 3., 4., 5. in 7. točke tretjega odstavka tega člena, kljub temu da so mu bile okoliščine znane.

Zavarovalnica ima pravico uveljavljati povračilo v primerih iz tretjega odstavka tega člena največ v znesku 16.563,27 eura. V primeru iz 6. točke tretjega odstavka tega člena zavarovalnica uveljavlja povračilo v celoti.

8. člen

Zavarovalnice in Združenje obdelujejo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za obravnavanje odškodninskih zahtevkov, ki izvirajo iz zavarovanj, obveznih po tem zakonu ali po Uredbi 785/2004/ES, v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja.

Zavarovalnice in Združenje vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo:

1.

zbirko podatkov o zavarovancih;

2.

zbirko podatkov o škodnih dogodkih;

3.

zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine.

V zbirki podatkov iz 1. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:

1.

ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče zavarovanca, enotna matična številka občana in davčna številka;

2.

ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja, zavarovalni predmet in zavarovalno kritje.

V zbirki podatkov iz 2. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:

1.

ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče, državljanstvo v škodnem dogodku udeleženih oseb in prič;

2.

kazniva dejanja in prekrški v zvezi s škodnim dogodkom;

3.

vrsta škodnega dogodka;

4.

kraj, čas in potek škodnega dogodka;

5.

opis škode v škodnem dogodku.

V zbirki podatkov iz 3. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji podatki:

1.

ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče zavarovanca, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje, in oškodovanca;

2.

predhodne poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje zdravljenja in posledice za oškodovanca;

3.

dohodki zavarovanca in oškodovanca;

4.

upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti;

5.

stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in ortopedske pripomočke;

6.

prekrški po zakonu, ki ureja varnost v cestnem prometu, kazniva dejanja zoper varnost cestnega prometa ter kazniva dejanja goljufije na področju zavarovalništva.

Osebni podatki iz tretjega, četrtega in petega odstavka se zbirajo na naslednji način:

1.

neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo;

2.

od drugih oseb (prič škodnega dogodka);

3.

podatki iz tretjega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov posameznih zavarovalnic in Združenja ter iz evidence registriranih prometnih sredstev in iz centralnega registra prebivalstva, ki jih vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ali iz zbirk podatkov Davčne uprave Republike Slovenije. Zavarovalnice in Združenje lahko podatke iz tega odstavka uporabljajo zgolj za namen, za katerega so bili podatki pridobljeni;

4.

podatki iz 1., 3., 4. in 5. točke četrtega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov Ministrstva za notranje zadeve;

5.

podatki iz 2. točke četrtega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk pravosodnih organov ter ministrstva, pristojnega za pravosodje, in sicer iz kazenske evidence ali evidence pravnomočnih sodb ali sklepov o prekrških ter skupne evidence kazenskih točk v cestnem prometu;

6.

podatki iz petega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi:

-

podatki iz 2. in 5. točke iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov;

-

podatki iz 3. točke iz zbirk podatkov delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in centrov za socialno delo občin;

-

podatki iz 4. točke iz zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

-

podatki iz 6. točke petega odstavka se zbirajo iz zbirk ministrstva, pristojnega za pravosodje in notranje zadeve, ter prekrškovnih organov, ki obravnavajo prekrške s področja prometa, in sicer iz evidence pravnomočnih sodb ali sklepov o prekrških, skupne evidence kazenskih točk v cestnem prometu ali iz kazenske evidence.

Kadar zavarovalnica oziroma Združenje zbira podatke o posamezniku iz že obstoječih zbirk podatkov, o tem ni dolžna predhodno obvestiti posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

Organi, organizacije in posamezniki, ki imajo podatke oziroma zbirke podatkov iz prejšnjih odstavkov, morajo te podatke na zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma Združenju. Zavarovalnice ali Združenje pa lahko brez posebne zahteve pridobijo podatke oziroma zbirke podatkov o prometnih nesrečah z vpogledom v elektronske zapisnike policije o prometnih nesrečah, pri čemer mora biti zagotovljena možnost preverjanja pravne podlage in namena posredovanja osebnih podatkov, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov.

Podatki iz 1. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo 10 let po prenehanju zavarovalne pogodbe, v primeru nastanka škodnega dogodka pa 10 let po koncu obdelave škodnega dogodka. Podatki iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo 10 let po koncu obdelave škodnega dogodka. Po preteku roka za shranjevanje se podatki iz zbirk podatkov iz drugega odstavka tega člena zbrišejo.

Ne glede na prejšnji odstavek se podatki iz 2. točke četrtega odstavka in 6. točke petega odstavka tega člena shranjujejo ob upoštevanju rokov, ki so določeni za zakonsko in sodno rehabilitacijo v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo).

Zavarovalnice in Združenje lahko podatke iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena posredujejo tuji zavarovalnici ali tujemu zavarovalnemu biroju, če je bil v nesreči udeležen tuj državljan.

Zavarovalnice pridobivajo podatke za sklepanje in izvajanje zavarovanj v skladu s 5. členom tega zakona preko neposredne povezave informacijskih sistemov z evidenco registriranih vozil, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Za sklepanje in izvajanje zavarovanj se zavarovalnicam preko Združenja posredujejo vsi podatki, ki se vodijo v evidenci registriranih vozil.

8.a člen

Denarni zneski iz 7., 12. in 33.b člena tega zakona se spremenijo vsakih pet let upoštevajoč evropski indeks cen življenjskih potrebščin, ki ga predpisuje Uredba Sveta (ES) št. 2494/95 z dne 23. oktobra 1995 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (UL L št. 257 z dne 27. 10. 1995, str. 1). Denarni zneski se spremenijo za odstotno razliko, ki jo za petletno obdobje od zadnje spremembe teh zneskov določa evropski indeks cen življenjskih potrebščin, kakršnega objavlja Statistični urad Evropskih skupnosti.

Denarne zneske, spremenjenje v skladu s prejšnjim odstavkom, objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.

Način spremembe zavarovalne vsote iz 33.b člena tega zakona velja tudi za neizkoriščeni del zavarovalne vsote.

8.b člen

Oškodovanec ali njegov pravni zastopnik lahko za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov in zahtevkov iz zavarovanja potnikov v javnem prometu na podlagi pisne zahteve pridobi podatke o nesreči iz zbirke elektronskih zapisnikov policije o prometnih nesrečah.

II. ZAVAROVANJE POTNIKOV V JAVNEM PROMETU PROTI POSLEDICAM NESREČE

9. člen

Lastniki prometnih sredstev, ki se uporabljajo za prevoz potnikov v javnem prometu, morajo skleniti pogodbo o zavarovanju potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče.

Pogodbo iz prvega odstavka tega člena morajo skleniti lastniki:

1.

avtobusov, s katerimi se opravlja javni prevoz v domačem in mednarodnem linijskem ali izvenlinijskem-prostem prometu;

2.

avtobusov, s katerimi se opravlja prevoz na delo in z dela ter avtobusov turističnih organizacij za prevoz turistov;

3.

taksi vozil;

4.

tirnih prometnih sredstev za prevoz potnikov;

5.

plovil, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov po morju in notranjih vodah na rednih in posebnih linijah ali z izrednimi prevozi;

6.

drugih prometnih sredstev, ne glede na vrsto pogona, s katerimi se opravlja javni prevoz proti plačilu.

V primeru, da lastnik prometnega sredstva in prevoznik nista ista oseba, mora pogodbo iz prvega odstavka skleniti prevoznik.

10. člen

Za potnika v javnem prometu se šteje oseba, ki potuje v katerem od prometnih sredstev iz 9. člena tega zakona, ne glede na to, ali ima za potovanje veljavno vozovnico ali ne, kakor tudi oseba, ki ima pravico do brezplačne vožnje, razen oseb, ki so zaposlene na prometnem sredstvu.

Za potnika se šteje tudi oseba, ki vstopa v prometno sredstvo ali med potovanjem ali po njem izstopa iz njega, kakor tudi oseba, ki je pred vstopom ali po izstopu poškodovana zaradi obratovanja prometnega sredstva.

11. člen

Potnik v javnem prometu oziroma upravičenec v primeru potnikove smrti, ima pravico zahtevati plačilo zavarovalnine neposredno od zavarovalnice. Njena obveznost se določa v skladu z določili zavarovalne pogodbe, sklenjene na podlagi zavarovalnih pogojev za nezgodno zavarovanje. Obveznost je omejena z zavarovalnimi vsotami, ki veljajo na dan zavarovalnega primera, če niso v zavarovalni pogodbi dogovorjene višje vsote.

12. člen

Najnižje zavarovalne vsote, na katere mora biti sklenjeno zavarovanje potnikov v javnem prometu, so:

-

za primer smrti 5.802,03 eura;

-

za primer trajne izgube splošne zmožnosti (invalidnosti) 11.604,06 eura;

-

za primer začasne nezmožnosti za delo za povračilo izgubljenega dohodka in nujno potrebnih stroškov zdravljenja 2.907,12 eura.

13. člen

Če je potnik ali drugi upravičenec utrpel večjo škodo, kot je znašala zavarovalnina, ki jo je prejel iz tega zavarovanja, ima proti osebi, ki je odgovorna za škodni dogodek, ali njeni odgovornostni zavarovalnici, pravico le do odškodninskega zahtevka za preostanek pravno priznane škode. Potniku ali drugemu upravičencu, kateremu je odgovorna oseba ali njena zavarovalnica povrnila vso škodo, ugasne pravica do zavarovalnine iz zavarovanja potnikov v javnem prometu do višine izplačane odškodnine.

14. člen

Če lastnik ni sklenil zavarovanja potnikov po tem zakonu, odgovarja za plačilo zavarovalnine potniku ali drugemu upravičencu Združenje v skladu z zavarovalnimi pogoji, po katerih sklepajo ta zavarovanja zavarovalnice. Združenje ima od lastnika nezavarovanega prometnega sredstva pravico zahtevati povračilo izplačane zavarovalnine z zamudnimi obrestmi in stroški.

III. ZAVAROVANJE LASTNIKA VOZILA PROTI ODGOVORNOSTI ZA ŠKODO, POVZROČENO TRETJIM OSEBAM

15. člen

Lastnik vozila mora skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari (v nadaljnjem besedilu: zavarovanje avtomobilske odgovornosti), razen proti odgovornosti za škodo na stvareh, ki jih je sprejel v prevoz. Zavarovanje avtomobilske odgovornosti pri uporabi vozil, registriranih v Republiki Sloveniji, mora biti sklenjeno v skladu z določbami tega zakona.

Ne glede na prejšnji odstavek sklenitev zavarovanja avtomobilske odgovornosti ni potrebna za uporabo vozila na športnih prireditvah in dejavnostih, vključno z dirkami, tekmovanji, usposabljanjem, preskušanjem in demonstracijami na omejenem in označenem območju, kadar je organizator športne prireditve oziroma dejavnosti ali katera koli druga oseba sklenila alternativno zavarovanje ali jamstvo, ki krije škodo tretji osebi, vključno z gledalci in drugimi navzočimi osebami, vendar ne nujno škode sodelujočim voznikom in njihovim vozilom.

Organizator športne prireditve oziroma dejavnosti iz prejšnjega odstavka, vključno z dirkami, tekmovanji, usposabljanjem, preskušanjem in demonstracijami na omejenem in označenem območju, ali katera koli druga oseba mora skleniti zavarovanje odgovornosti ali jamstvo, ki krije škodo tretji osebi, vključno z gledalci in drugimi navzočimi osebami, vendar ne nujno škode sodelujočim voznikom in njihovim vozilom. Zavarovalna vsota oziroma jamstvo ne sme biti nižje, kot je določeno v 19. členu tega zakona.

Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za vozila iz 3. točke prvega odstavka 1.a člena tega zakona, ki jim v skladu z zakonom, ki ureja motorna vozila, ni dovoljena udeležba v cestnem prometu.

16. člen

Registracija se lahko opravi in izda prometno dovoljenje oziroma druga ustrezna listina, ki se zahteva po zakonu, ki ureja varnost cestnega prometa, po predložitvi dokaza o sklenjeni zavarovalni pogodbi za zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Zavarovanje mora biti sklenjeno tudi pred izdajo preizkusnih tablic za čas njihove veljavnosti.

Če se za vozilo zahteva registracija, zavarovalnica ali Združenje takoj ob sklenitvi zavarovalne pogodbe za zavarovanje avtomobilske odgovornosti o tem obvesti organ, pristojen za vodenje evidence registriranih vozil.

Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:

-

firmo zavarovalnice, pri kateri je sklenjena zavarovalna pogodba;

-

številko zavarovalne police, ki krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti;

-

obdobje trajanja zavarovanja – začetek in konec;

-

ime in priimek oziroma firmo, datum in kraj rojstva, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež zavarovanca in uporabnika;

-

registrsko označbo, vrsto, znamko, tip, leto izdelave, identifikacijsko številko vozila, moč in prostornino motorja, število sedežev in stojišč vozila.

V primeru vozila za javni prevoz potnikov se posreduje obvestilo iz prejšnjega odstavka in obvestilo o nezgodnem zavarovanju potnikov proti posledicam nesreče, ki vsebuje naslednje podatke:

-

firmo zavarovalnice, pri kateri je sklenjena zavarovalna pogodba,

-

številko zavarovalne police, ki krije nezgodno zavarovanje potnikov,

-

obdobje trajanja zavarovanja – začetek in konec,

-

ime in priimek oziroma firmo, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež zavarovanca,

-

vrsto vozila, identifikacijsko številko vozila, registrsko označbo.

Način obveščanja iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za infrastrukturo.

Določbe tega zakona o zavarovanju avtomobilske odgovornosti se nanašajo tudi na vozila oboroženih sil, ki se uporabljajo v cestnem prometu.

17. člen

Pravice do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti nimajo:

1.

voznik vozila, s katerim je bila povzročena škoda;

2.

zavarovalec, lastnik, solastnik in skupni lastnik vozila, s katerim je bila povzročena škoda, in sicer za škodo na stvareh;

3.

oškodovanci, katerim je škoda nastala:

-

zaradi delovanja jedrske energije, nastale med prevozom jedrskega materiala;

-

zaradi vojnih operacij, uporov ali terorističnih dejanj, pri čemer mora zavarovalnica dokazati, da je škodo povzročil tak dogodek.

18. člen

Z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti so kriti tudi odškodninski zahtevki zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za stroške zdravljenja in druge nujne stroške, nastale v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, ter za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se določi v kapitaliziranem znesku glede na preostalo delovno dobo in starost poškodovanca, ki sta potrebni za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote.

Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so kriti tudi subrogacijski zahtevki zavarovalnic za izplačane stroške iz dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

Kritje zahtevkov po prvem in drugem odstavku tega člena se nanaša na izplačane stroške osebe, kateri mora zavarovalnica na podlagi tega zakona povrniti škodo in sicer v deležu odškodninske odgovornosti svojega zavarovanca.

Ne glede na določbo prvega in tretjega odstavka tega člena so zavarovalnice dolžne plačati Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije vnaprejšnjo pavšalno odškodnino za škodo, ki nastane zavodu zaradi smrti ali poškodb zavarovanih oseb v prometnih nesrečah.

Vnaprejšnja pavšalna odškodnina iz prejšnjega odstavka znaša 8,5 % od obračunane kosmate zavarovalne premije za obvezno avtomobilsko zavarovanje.

Zavarovalnice plačajo pavšalno odškodnino iz prejšnjega odstavka Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije najpozneje do 15. v mesecu, za zavarovalne premije, ki so bile obračunane v predhodnem mesecu.

S plačilom vnaprejšnje pavšalne odškodnine iz prejšnjega odstavka se šteje za poravnano vsa škoda, ki nastane Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi smrti ali poškodb zavarovanih oseb v prometnih nesrečah.

19. člen

Obveznost zavarovalnice iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti je omejena z zavarovalno vsoto, veljavno na dan škodnega dogodka, če z zavarovalno pogodbo ni dogovorjena višja vsota. Najnižja zavarovalna vsota, na katero mora biti sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, znaša:

a)

za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja, ki izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev, 6.450.000 eurov,

b)

za škodo zaradi uničenja ali poškodovanja stvari, ki izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev, 1.300.000 eurov.

Kadar Evropska komisija sprejme spremembe najnižjih zavarovalnih vsot iz prejšnjega odstavka, ne glede na prejšnji odstavek veljajo spremenjene najnižje zavarovalne vsote od začetka veljavnosti neposredno veljavnega pravnega akta Evropske unije, ki ga izda Evropska Komisija na podlagi 9. člena Direktive 2009/103/ES.

Način spremembe zavarovalnih vsot v primeru iz prejšnjega odstavka velja tudi za neizkoriščene dele zavarovalnih vsot.

20. člen

Oškodovanec lahko zahteva povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice.

Zavarovalnica odgovarja za škodo do višine zavarovalne vsote nerazdelno skupaj z ostalimi odgovornimi osebami.

20.a člen

Zavarovalnica mora najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek:

-

če odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena, dati utemeljeno ponudbo za odškodnino,

-

če je odgovornost sporna ali ni bila natančno ugotovljena oziroma če škoda ni bila v celoti ocenjena, dati utemeljen odgovor na odškodninski zahtevek.

Če zavarovalnica v primeru iz prve alinee prejšnjega odstavka ne predloži ponudbe najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek, pride v zamudo.

Oškodovanec, ki zahteva povrnitev škode iz 42.a člena, lahko sproži pravne postopke proti tuji odgovornostni zavarovalnici v državi svojega stalnega prebivališča oziroma sedeža.

21. člen

Zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije tudi škodo, povzročeno z vozilom, ki ga je uporabljala nepooblaščena oseba.

Zavarovalnica, ki v primeru iz prejšnjega odstavka povrne škodo, vstopi v pravice oškodovanca nasproti osebi, ki je odgovorna za škodo, in sicer do višine izplačane odškodnine z obrestmi in stroški.

Za škodo, ki jo povzroči priklopno vozilo, dokler je speto z vlečnim vozilom in potem, ko ločeno od vlečnega vozila učinkuje v funkcionalni povezanosti z njim, oškodovancu solidarno odgovarjata lastnik vlečnega vozila in priklopnega vozila. Oškodovanec lahko zahteva povrnitev škode od odgovornostne zavarovalnice vlečnega vozila ali priklopnega vozila.

Priklopniki, ki jih ni potrebno registrirati v skladu z zakonom, ki ureja motorna vozila, se lahko zavarujejo sočasno ob sklenitvi zavarovanja na zavarovalni polici vlečnega vozila. Če se priklopnik iz prejšnjega stavka uporablja z več vlečnimi vozili, se škoda iz naslova zavarovanja priklopnika uveljavlja iz zavarovalne police vlečnega vozila, v okviru katere je zavarovan priklopnik.

22. člen

Če se med trajanjem zavarovanja spremeni lastnik vozila, zavarovalna pogodba preneha veljati, ko novi lastnik vozila sklene pogodbo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti. To pogodbo mora novi lastnik skleniti najkasneje pred registracijo vozila na svoje ime. Prejšnjemu lastniku se vrne sorazmerni del neizkoriščene premije, če iz tega zavarovanja ni bila izplačana odškodnina.

23. člen

Zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije tudi škodo, ki je bila povzročena na ozemlju držav članic Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice EU) in držav, katerih nacionalni zavarovalni biro je podpisnik Multilateralnega sporazuma ali Splošnih pravil, in sicer brez plačila dodatne premije.

Odgovornostna zavarovalnica mora škodo, ki je bila povzročena v državah članicah EU in državah, katerih nacionalni zavarovalni biro je podpisnik Multilateralnega sporazuma ali Splošnih pravil, plačati do višine, določene s predpisi o zavarovanju avtomobilske odgovornosti tiste države, v kateri je nastal škodni dogodek. Če so najnižje zavarovalne vsote v tej državi nižje od vsot iz 19. člena tega zakona, je odgovornostna zavarovalnica dolžna povrniti škodo do vsot iz 19. člena tega zakona.

Za škodo, ki jo povzroči voznik nezavarovanega vozila, ki izvira iz ozemlja Republike Slovenije, na ozemlju držav članic EU ali držav, katerih nacionalni zavarovalni biro je podpisnik Multilateralnega sporazuma, ali države, v kateri nadomešča veljavno mednarodno listino o sklenitvi zavarovanja avtomobilske odgovornosti registrska tablica, odgovarja Združenje s sredstvi škodnega sklada v skladu s sklenjenimi mednarodnimi sporazumi.

Združenje odgovarja s sredstvi škodnega sklada za plačilo škod, ki jih v državah članicah EU in državah, katerih nacionalni zavarovalni biro je podpisnik Multilateralnega sporazuma ali Splošnih pravil, povzročijo vozniki vozil, zavarovanih pri zavarovalnici, ki je registrirana za sklepanje zavarovanj, ki so po tem zakonu obvezna, kolikor članica Združenja ni izpolnila svoje obveznosti na podlagi sklenjenega zavarovanja.

Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)

Časovnica