Nalaganje dokumenta...
Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 84-4254/2007, stran 11577 DATUM OBJAVE: 18.9.2007
VELJAVNOST: od 19.9.2007 do 6.5.2011 / UPORABA: od 19.9.2007 do 6.5.2011
RS 84-4254/2007
Verzija
8 / 8
Čistopis se uporablja od 7.5.2011 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.
4254. Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin
Na podlagi 39. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O
o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin
o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina uredbe)
(1)
S to uredbo se natančneje urejajo upravljavci stvarnega premoženja države, postopki sprejetja in vsebina aktov pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem države, ter postopki pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem države. Z uredbo se natančneje urejajo tudi postopki sprejetja in vsebina aktov pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem pokrajin in občin (v nadaljnjem besedilu: samoupravne lokalne skupnosti) ter postopki pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2)
Ta uredba določa tudi pristojnost sklepanja pravnih poslov ravnanja s stvarnim premoženjem.
(3)
S to uredbo se natančneje urejajo vzpostavitev, vodenje in nadzor internega trga ter vzpostavitev in vodenje evidenc nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
II. UPRAVLJAVCI STVARNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE
2. člen
(posebne določbe – določitev upravljavcev konkretnega stvarnega premoženja)
(1)
Državni zbor Republike Slovenije, Državni svet Republike Slovenije, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije, Varuh človekovih pravic in drug državni organ, ki ni pravosodni organ ali organ državne uprave, so upravljavci stvarnega premoženja, ki ga uporabljajo.
(2)
Praviloma so upravljavci stavb, v katerih svojo dejavnost opravlja več državnih služb, ki delujejo na lokalni ravni (upravni centri), upravne enote.
(3)
Kadar isto nepremičnino v lasti države uporablja več uporabnikov, je upravljavec te nepremičnine tisti uporabnik, ki zaseda njen največji del, razen če se uporabniki s sporazumom ne dogovorijo drugače.
(4)
Upravljavec nepremičnin, namenjenih za opravljanje diplomatskih in konzularnih nalog Republike Slovenije v tujini, je ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. Upravljavci drugih nepremičnin države v tujini so tisti državni organi ali osebe javnega prava, ki jih s sklepom določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
3. člen
(določitev upravljavca)
(1)
Pri nakupu ali drugačnem načinu pridobitve nepremičnine vlada po predhodnem predlogu pripravljavca vladnega gradiva s sklepom določi upravljavca te nepremičnine.
(2)
Državni organ ali oseba javnega prava mora v primeru, ko nepremičnino že uporablja brez sklepa vlade, vladi predlagati, da jo skladno s postopkom iz prejšnjega odstavka določi za upravljavca.
(3)
Če državni organ za potrebe drugega državnega organa ali osebe javnega prava vodi postopke pridobivanja stvarnega premoženja in ima za ta namen zagotovljena sredstva v svojem finančnem načrtu, praviloma postane upravljavec tega premoženja tisti organ, za katerega se vodi postopek.
(4)
Če za posamezno nepremičnino ni mogoče ugotoviti, kdo je njen upravljavec, izda vlada sklep o določitvi upravljavca te nepremičnine na predlog ministrstva, pristojnega za upravo.
(5)
Od trenutka, ko se ugotovi, da nepremičnina nima upravljavca, pa do izdaje sklepa iz prejšnjega odstavka izvršuje nujne pravice in obveznosti upravljavca te nepremičnine ministrstvo, pristojno za upravo.
(6)
Kadar dva ali več državnih organov meni, da so upravljavci iste nepremičnine, določi upravljavca nepremičnine vlada s sklepom po predhodnem mnenju ministrstva, pristojnega za upravo.
(7)
Vlada pošlje sklep iz prvega, četrtega in šestega odstavka tega člena v sedmih dneh od njegovega sprejema Geodetski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava) po elektronski poti.
4. člen
(sporazum o uporabi stvarnega premoženja)
(1)
Upravljavec stvarnega premoženja praviloma sklene z uporabnikom sporazum o uporabi stvarnega premoženja, s katerim uredita medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem.
(2)
Upravljavec in uporabnik s sporazumom iz prejšnjega odstavka določita zlasti obveznost plačila obratovalnih stroškov, stroškov rednega vzdrževanja, stroškov zavarovanj in morebitnih drugih stroškov ter druge pravice in obveznosti, ki nastanejo na podlagi takega razmerja.
(3)
Ne glede na določilo prvega in drugega odstavka tega člena obveznosti plačila obratovalnih stroškov, stroškov rednega vzdrževanja, stroškov zavarovanj in morebitnih drugih stroškov pravosodni organi kot uporabniki nepremičnega premoženja ne morejo s sporazumom prenesti na ministrstvo, pristojno za pravosodje.
(4)
Za obveznosti iz drugega odstavka tega člena pravosodni organi kot uporabniki nepremičnega premoženja samostojno sklepajo pogodbe in prevzemajo druge obveznosti.
III. AKTI PRIDOBIVANJA IN RAZPOLAGANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI
1. Letni načrt pridobivanja in letni načrt razpolaganja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti
5. člen
(splošno)
(1)
Odplačni način pridobitve lastninske pravice na nepremičnem premoženju v breme proračunskih sredstev je mogoč samo na podlagi sprejetega letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja. V letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja ni treba vključiti nepremičnin, ki se pridobivajo z menjalno pogodbo.
(2)
Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem države in samoupravne lokalne skupnosti se lahko izvede le, če je nepremično premoženje vključeno v letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem.
(3)
Odplačni način pridobitve lastninske pravice na premičnem premoženju v breme proračunskih sredstev je mogoč samo na podlagi sprejetega letnega načrta pridobivanja premičnega premoženja, razen kadar zakon ali drug predpis ne določa drugače.
(4)
Postopek razpolaganja s premičnim premoženjem države in samoupravne lokalne skupnosti se lahko izvede le, če je posamezno premično premoženje vključeno v letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem, razen če zakon ali drug predpis ne določa drugače.
1.1 Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe države
6. člen
(vsebina letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja)
(1)
Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja je akt vlade, s katerim se izkaže odplačni način pridobitve lastninske pravice na nepremičninah.
(2)
Letni načrt iz prejšnjega odstavka zajema podatke o:
-
okvirni lokaciji;
-
okvirni velikosti;
-
vrsti nepremičnine (npr. poslovni prostor/ stanovanje/ stanovanjska hiša/ garaža/ drugi objekti/ zemljišče);
-
predvidenih sredstvih.
7. člen
(postopek sprejetja letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja za organe državne uprave in pravosodne organe)
(1)
Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za organe državne uprave in pravosodne organe sprejme vlada na predlog ministrstva, pristojnega za upravo.
(2)
Ministrstvo, pristojno za upravo, pripravi skupen predlog letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja za prihodnje leto, ki ga predloži vladi v sprejetje. Predlog letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja pripravi ministrstvo, pristojno za upravo, na predlog:
-
posameznih ministrstev za njihove potrebe ter potrebe organov v sestavi;
-
Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije za vse vladne službe;
-
ministrstva, pristojnega za upravo, za potrebe vseh upravnih enot;
-
ministrstva, pristojnega za pravosodje, za vse pravosodne organe ter organe v sestavi.
(3)
Državni organi iz prve, druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka pripravijo predloge letnih načrtov pridobivanja nepremičnega premoženja z obrazložitvijo o skladnosti s srednjeročnimi planskimi dokumenti iz 21. člena te uredbe ter jih pošljejo ministrstvu, pristojnemu za upravo, v rokih za pripravo proračuna določenimi skladno s predpisi, ki urejajo javne finance.
(4)
Vlada pošlje sprejeti letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja skupaj s predlogom proračuna v seznanitev državnemu zboru.
(5)
Vlada v 30 dneh od uveljavitve proračuna oziroma spremembe ali rebalansa proračuna letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja uskladi s sprejetim proračunom, spremembo ali rebalansom proračuna. Za uskladitev letnega načrta pridobivanja se smiselno uporabljajo določila tega člena.
8. člen
(letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za druge državne organe)
Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za druge državne organe se v 30 dneh od uveljavitve proračuna oziroma spremembe ali rebalansa proračuna uskladi s sprejetim proračunom, spremembo ali rebalansom proračuna.
9. člen
(dopolnitev letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja)
Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja se lahko med letom spremeni ali dopolni.
1.2 Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države
10. člen
(vsebina letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države)
(1)
V letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države so vključena zemljišča, stavbe ter zemljišča s stavbami.
(2)
Zemljišča se v letni načrt iz prvega odstavka tega člena vpisujejo s podatki o:
-
upravljavcu,
-
šifri in imenu katastrske občine,
-
parcelni številki,
-
velikosti parcele,
-
vrsti dejanske rabe zemljišča,
-
orientacijski vrednosti,
-
solastniškem deležu,
-
stavbni pravici ter
-
opombe – morebitni drugi podatki o zemljišču.
(3)
Stavbe ali stavbe z deli stavb se v letni načrt iz prvega odstavka tega člena vpisujejo s podatki o:
-
upravljavcu,
-
občini, naselju, ulici, hišni številki, dodatku k hišni številki,
-
šifri in imenu katastrske občine,
-
številki stavbe,
-
številki dela stavbe,
-
vrsti rabe in velikosti,
-
solastniškem deležu,
-
orientacijski vrednosti ter
-
morebitnih drugih podatkih.
(4)
Zemljišča s stavbo se v letni načrt iz prvega odstavka tega člena vpisujejo s podatki o:
-
upravljavcu,
-
občini, naselju, ulici, hišni številki, dodatku k hišni številki,
-
šifri in imenu katastrske občine,
-
parcelni številki,
-
velikosti parcele,
-
številki stavbe,
-
številki dela stavbe,
-
vrsti rabe in velikosti stavbe ali dela stavbe,
-
vrsti dejanske rabe zemljišča,
-
solastniškemu deležu,
-
orientacijski vrednosti in
-
morebitnih drugih podatkih.
(5)
V letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem države so nepremičnine razvrščene po:
-
upravljavcih in
-
po vrsti nepremičnine.
11. člen
(postopek sprejetja letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države)
(1)
Predlog letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe ter javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade pripravi ministrstvo, pristojno za upravo, na predlog:
-
posameznih ministrstev za njihove potrebe ter potrebe organov v sestavi;
-
posameznih resornih ministrstev za javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade;
-
Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije za potrebe vseh vladnih služb;
-
ministrstva, pristojnega za upravo, za potrebe vseh upravnih enot;
-
ministrstva, pristojnega za pravosodje, za potrebe vseh pravosodnih organov ter organov v sestavi.
(2)
Ministrstvo, pristojno za upravo, pripravi predlog letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države iz prejšnjega odstavka posebej za:
-
nepremičnine v posamični orientacijski vrednosti nad 300.000 eurov ter
-
nepremičnine v posamični orientacijski vrednosti pod 300.000 eurov.
(3)
Predlog letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države iz prve alineje prejšnjega odstavka pošlje ministrstvo, pristojno za upravo, vladi, ki ga skupaj s predlogom proračuna pošlje v sprejetje državnemu zboru.
(4)
Predlog letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države iz druge alineje drugega odstavka tega člena pošlje ministrstvo, pristojno za upravo, v sprejetje vladi. Sprejeti letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države vlada pošlje v seznanitev državnemu zboru skupaj s predlogom proračuna.
(5)
Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države se spremeni ali dopolni enkrat letno, praviloma v prvi polovici tekočega leta.
(6)
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države izjemoma v posebej utemeljenih primerih spremeni ali dopolni.
(7)
Nepremičnina, s katero se razpolaga na podlagi metode javne dražbe ali na podlagi metode javnega zbiranja ponudb, ni treba uvrstiti v letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za tekoče proračunsko leto, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
-
nepremičnina je bila uvrščena v letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za predhodno leto in
-
sta bili javna dražba oziroma javno zbiranje ponudb objavljeni do 31. decembra predhodnega leta.
(8)
Pravni posel iz prejšnjega odstavka mora biti sklenjen najpozneje do 1. maja tekočega leta.
(9)
Nepremičnina, s katero se razpolaga na podlagi metode neposredne pogodbe, in nepremičnina, s katero se razpolaga na podlagi menjalne pogodbe, ni treba uvrstiti v letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za tekoče proračunsko leto, če je bila uvrščena v letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za predhodno leto. Kadar gre za pravni posel, o katerem odloča vlada, mora biti popolno vladno gradivo poslano ministrstvu, pristojnemu za upravo, najpozneje do 31. decembra predhodnega leta.
(10)
Pravni posel iz prejšnjega odstavka mora biti sklenjen najpozneje do 1. marca tekočega leta.
12. člen
(letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za druge državne organe)
Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za druge državne organe sprejme na njihov predlog državni zbor po postopku, ki velja za sprejetje proračuna.
1.3 Letni načrt pridobivanja premičnega premoženja za potrebe države
13. člen
(vsebina in postopek za sprejetje letnega načrta pridobivanja premičnega premoženja)
(1)
Letni načrt pridobivanja premičnega premoženja zajema osnovna sredstva, ločeno po motornih vozilih, informacijski opremi in drugih osnovnih sredstvih.
(2)
Letni načrt iz prejšnjega odstavka zajema podatke o:
-
vrsti premičnine (prevozna sredstva/ informacijska oprema/ druga osnovna sredstva);
-
okvirnem obsegu ter
-
predvidenih sredstvih.
(3)
Letni načrt pridobivanja premičnega premoženja za potrebe organov državne uprave in pravosodnih organov sprejme vlada po enakem postopku, kot velja za sprejetje letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja za organe državne uprave in pravosodne organe. Letni načrt nabav oborožitve in vojaške opreme v skladu s posebnimi predpisi pripravi Ministrstvo za obrambo oziroma posebne opreme za delovanje policije Ministrstvo za notranje zadeve. Letni načrt nabav namenske opreme in specialne operativne tehnike pripravi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija.
(4)
Vlada v 30 dneh od uveljavitve proračuna oziroma spremembe ali rebalansa proračuna letni načrt pridobivanja premičnega premoženja uskladi s sprejetim proračunom, spremembo ali rebalansom proračuna.
(5)
Letni načrt pridobivanja premičnega premoženja za potrebe drugih državnih organov sprejmejo predstojniki teh organov v rokih, določenih za pripravo in spremembo proračuna za določeno časovno obdobje, določenimi skladno s predpisi, ki urejajo javne finance. Letni načrt pridobivanja se v 30 dneh od uveljavitve proračuna oziroma spremembe ali rebalansa proračuna uskladi s sprejetim proračunom, spremembo ali rebalansom proračuna.
(6)
Letni načrt pridobivanja premičnega premoženja se lahko med letom spremeni ali dopolni.
1.4 Letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem države
14. člen
(vsebina in postopek za sprejetje letnega načrta razpolaganja s premičnim premoženjem)
(1)
Letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem države zajema osnovna sredstva ločeno po motornih vozilih in drugem premičnem premoženju v posamični vrednosti nad 10.000 eurov.
(2)
V letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem države se vpišejo podatek o orientacijski vrednosti premičnega premoženja ter drugi podatki, ki jih za posamezno vrsto premičnega premoženja določi ministrstvo, pristojno za upravo.
(3)
Letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem države v upravljanju organov državne uprave in pravosodnih organov sprejme vlada po postopku, ki velja za sprejetje letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za organe državne uprave in pravosodne organe.
(4)
Letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem države v upravljanju drugih državnih organov sprejmejo predstojniki teh organov v rokih za pripravo in spremembo proračuna za določeno časovno obdobje določenimi skladno s predpisi, ki urejajo javne finance.
(5)
Letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem države se lahko med letom spreminja in dopolnjuje.
1.5 Letni načrt pridobivanja in letni načrt razpolaganja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti
15. člen
(letni načrt pridobivanja in letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem)
(1)
Organ, pristojen za izvajanje proračuna, v 30 dneh od uveljavitve proračuna uskladi letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja s sprejetim proračunom.
(2)
Določbe te uredbe, ki urejajo vsebino letnega načrta pridobivanja in letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države, se uporabljajo tudi za vsebino letnega načrta pridobivanja in letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.
(3)
Določbe sedmega, osmega, devetega in desetega odstavka 11. člena te uredbe veljajo tudi za samoupravne lokalne skupnosti.
(4)
Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti se lahko med letom dopolnjujeta.
16. člen
(letni načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim premoženjem)
(1)
Določbe te uredbe, ki urejajo vsebino letnega načrta pridobivanja in letnega načrta razpolaganja s premičnim premoženjem države, se uporabljajo tudi za vsebino letnega načrta pridobivanja in letnega načrta razpolaganja s premičnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2)
Svet samoupravne lokalne skupnosti določi vrednost premičnega premoženja, nad katero je treba posamično premično premoženje uvrstiti v letni načrt razpolaganja.
(3)
Organ, pristojen za izvajanje proračuna, v 30 dneh od uveljavitve proračuna, uskladi letni načrt pridobivanja premičnega premoženja iz prejšnjega odstavka s sprejetim proračunom.
(4)
Letni načrt pridobivanja premičnega premoženja in letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti se lahko med letom dopolnjujeta.
2. Posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem
17. člen
(definicija)
Ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti se lahko izvede na podlagi sprejetega posamičnega programa ravnanja s stvarnim premoženjem (v nadaljnjem besedilu: posamični program), s katerim se določi zlasti ekonomska utemeljenost ravnanja, predmet, obseg in metoda ravnanja s posameznim stvarnim premoženjem ter njegova ocenjena vrednost.
18. člen
(pristojnost za sprejetje)
(1)
Posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem sprejme predstojnik upravljavca.
(2)
Posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem v samoupravni lokalni skupnosti sprejme organ, pristojen za izvajanje proračuna v samoupravni lokalni skupnosti, oziroma predstojnik upravljavca.
19. člen
(vrsta stvarnega premoženja)
(1)
Posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem se sprejme za:
-
nepremično premoženje;
-
motorna vozila in
-
druge premičnine v posamični vrednosti nad 40.000 eurov.
(2)
Posamični program se lahko nanaša na enega ali več predmetov.
(3)
Posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem se sprejme tudi za vse anekse k pravnim poslom, predmet katerih je stvarno premoženje iz prvega odstavka tega člena, pri čemer je vsebina posamičnega programa v tem primeru prilagojena vsebini aneksa.
20. člen
(vsebina posamičnega programa)
Posamični program mora vsebovati:
-
obrazložitev ekonomske utemeljenosti predvidenega ravnanja s stvarnim premoženjem, pri čemer se ekonomska utemeljenost pridobivanja stvarnega premoženja obrazloži predvsem v smislu zadovoljevanja operativnih delovnih potreb oziroma izboljševanja pogojev za delo in s tem doseganja večje učinkovitosti;
-
predmet in obseg stvarnega premoženja;
-
pravno podlago ravnanja;
-
opredelitev metode ravnanja s stvarnim premoženjem;
-
pravni pregled stanja stvarnega premoženja;
-
ocenitev vrednosti stvarnega premoženja in določitev izhodiščne oziroma izklicne cene oziroma ocenjeno vrednost javnega naročila;
-
predlog sklepa, ki naj ga sprejme vlada, če gre za pravni posel ravnanja s stvarnim premoženjem države, o katerem odloča vlada;
-
predvideni postopek realizacije pravnega posla (časovni načrt in izvedba pravnega posla).
21. člen
(ekonomska utemeljenost ravnanja)
(1)
Ekonomska utemeljenost ravnanja pomeni jasen in realen prikaz pričakovanih pozitivnih ekonomskih posledic predvidenega ravnanja s stvarnim premoženjem.
(2)
V posamičnem programu mora biti ekonomska utemeljenost predvidenega ravnanja s stvarnim premoženjem natančno opredeljena. Priložena mora biti vsa dokumentacija, na katero se upravljavec sklicuje v obrazložitvi (npr. nacionalni program, program dela upravljavca, razvoj določenega področja …) in ki je potrebna za razumevanje nameravanega ravnanja s stvarnim premoženjem ali bi tako namero lahko še dodatno pojasnila, pri čemer se ekonomska utemeljenost pridobivanja stvarnega premoženja obrazloži predvsem v smislu zadovoljevanja operativnih delovnih potreb oziroma izboljševanja pogojev za delo in s tem doseganje večje učinkovitosti.