Nalaganje dokumenta...
Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 73-3249/2005, stran 7717 DATUM OBJAVE: 1.8.2005
VELJAVNOST: od 16.8.2005 do 1.12.2017 / UPORABA: od 1.1.2006 do 31.12.2017
RS 73-3249/2005
Verzija
61 / 61
Čistopis se uporablja od 1.1.2018 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.
3249. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju
Na podlagi 11. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 24/05, uradno prečiščeno besedilo - uradno prečiščeno besedilo in 53/05) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o plačah direktorjev v javnem sektorju
o plačah direktorjev v javnem sektorju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Predmet urejanja)
(1)
Ta uredba določa plačne razrede in podrobnejše kriterije za uvrstitev delovnih mest ravnateljev, direktorjev in tajnikov (v nadaljevanju: direktor) v plačne razrede. Plačni razredi so določeni z neposredno uvrstitvijo delovnega mesta v plačni razred ali z določitvijo razponov plačnih razredov.
(2)
Kot delovna mesta direktorjev se štejejo tudi delovna mesta rektorjev, dekanov, predsednikov, ki niso funkcionarji, direktorjev vladnih služb, generalnih direktorjev in direktorjev organov v sestavi, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, generalnih direktorjev direktoratov, glavnih inšpektorjev, generalnih sekretarjev oziroma sekretarjev državnih organov, ki niso funkcionarji, načelnikov upravnih enot, direktorjev oziroma tajnikov občinskih uprav in strokovnih direktorjev oziroma strokovnih vodij.
(3)
Delovna mesta tajnikov se nanašajo na glavne tajnike univerz ter tajnike samostojnih visokošolskih zavodov.
(4)
Ta uredba se uporablja tudi za namestnike in pomočnike direktorjev ter člane uprave.
2. člen
(Obseg veljavnosti)
Določbe te uredbe veljajo za vse osebe javnega prava (v nadaljevanju: uporabniki proračuna) iz prve in druge točke 2. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 – uradno prečiščeno besedilo: v nadaljevanju ZSPJS).
II. UVRSTITEV DELOVNIH MEST DIREKTORJEV V PLAČNE RAZREDE
3. člen
(Uvrstitev v plačne razrede)
Delovna mesta direktorjev, ki niso neposredno uvrščena v plačni razred s prilogo I te uredbe, se uvrstijo v plačne razrede znotraj razponov, določenih v prilogah II in III te uredbe.
4. člen
(Organ, pristojen za uvrščanje)
(1)
Delovno mesto direktorjev uvrsti v plačni razred pristojni minister oziroma pristojni organ v skladu z določilom 11. člena ZSPJS ter prilogami I, II in III te uredbe. Pristojni organ lokalnih skupnosti za uvrščanje delovnih mest direktorjev iz petega odstavka 11. člena ZSPJS je župan.
(2)
Delovna mesta direktorjev v državni upravi in lokalni samoupravi uvrsti v plačni razred minister, pristojen za javno upravo, s soglasjem vlade.
(3)
Delovna mesta dekanov in direktorjev članic univerze oziroma drugih članic univerze, dekanov oziroma direktorjev samostojnih visokošolskih zavodov in tajnika samostojnih visokošolskih zavodov v plačne razrede uvrsti pristojni minister.
(4)
Delovna mesta direktorjev v pravosodnih organih, ki se urejajo s to uredbo, uvrsti v plačni razred minister za pravosodje na predlog Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Vrhovnega državnega tožilstva oziroma Državnega pravobranilstva.
5. člen
(Podrobnejši kriteriji za uvrstitev)
(1)
Podrobnejši kriteriji in njihov vpliv na uvrstitev delovnih mest direktorjev v plačne razrede se upoštevajo po posameznih dejavnostih, kot je to določeno v prilogi IV te uredbe.
(2)
Za delovna mesta iz prilog II in III se uvrstitev delovnega mesta določi na podlagi seštevka vrednosti posameznih podrobnejših kriterijev iz priloge IV te uredbe, v skladu z metodologijo, opredeljeno v 6. členu uredbe.
(3)
Delovna mesta:
-
strokovnih direktorjev oziroma strokovnih vodij se uvrščajo najmanj za en plačni razred nižje kot delovna mesta direktorjev;
-
namestnikov direktorjev in članov uprave se uvrščajo najmanj za dva plačna razreda nižje kot delovna mesta direktorjev;
-
pomočnikov direktorjev se uvrščajo najmanj za pet plačnih razredov nižje kot delovna mesta direktorjev.
(4)
Plačni razred za delovna mesta iz prejšnjega odstavka na predlog direktorja oziroma predstojnika določi organ upravljanja.
6. člen
(Metodologija za uvrščanje delovnih mest direktorjev znotraj razponov v plačne razrede)
(1)
Znotraj razponov plačnih razredov za posamezen tip oseb javnega prava se pri prvi uvrstitvi po tej uredbi delovna mesta direktorjev uvrstijo v plačne razrede tako, da je delovno mesto, ki ima najnižji seštevek vrednosti podrobnejših kriterijev, uvrščeno v najnižji plačni razred, delovno mesto, ki ima najvišji seštevek vrednosti podrobnejših kriterijev, pa v najvišji plačni razred. Ostala delovna mesta se glede na njihovo zahtevnost sorazmerno porazdelijo znotraj razpona plačnih razredov.
(2)
V primeru ustanovitve nove osebe javnega prava, kot so določene v Prilogi IV te uredbe, se znotraj razponov plačnih razredov za posamezen tip oseb javnega prava delovno mesto direktorja uvrsti v plačni razred tako, da se preverijo vrednosti posameznih podrobnejših kriterijev, delovno mesto direktorja pa se uvrsti v plačni razred, ki ustreza novemu seštevku. Ta uvrstitev ne povzroči spremembe pri uvrstitvah ostalih delovnih mest direktorjev pri istem tipu oseb javnega prava.
(3)
Če bi bil v primerih iz drugega odstavka tega člena seštevek vrednosti posameznih podrobnejših kriterijev pri delovnem mestu določenega tipa oseb javnega prava višji oziroma nižji od najvišjega oziroma najnižjega seštevka vrednosti podrobnejših kriterijev ob prvi uvrstitvi, se delovno mesto uvrsti v najvišji oziroma najnižji plačni razred.
(4)
Vrednosti podrobnejših kriterijev za posamezen tip osebe javnega prava se preverjajo vsako leto na stanje 1. septembra. Ob spremembah pri osebah javnega prava, ki imajo za posledico drugačen seštevek posameznih podrobnejših kriterijev in bi privedle do spremembe plačnega razreda, se delovno mesto uvrsti v plačni razred, ki ustreza novemu seštevku. Ta sprememba ne povzroči spremembe pri uvrstitvah drugih delovnih mest direktorjev pri istem tipu oseb javnega prava. Spremenjena uvrstitev delovnega mesta direktorja začne veljati 1. novembra istega leta.
(5)
Uvrstitve delovnih mest direktorjev iz priloge I uredbe se preverjajo vsako leto na stanje 1. septembra, pri čemer spremenjena uvrstitev delovnega mesta direktorja začne veljati 1. novembra istega leta.
[Opomba Tax-Fin-Lex: Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, Uradni list RS 57-2396/2015, spreminja datum začetka uporabe 4. in 5. odstavka 6. člena na dan 1. januarja 2016. Hkrati določa (z upoštevano Uredbo o spremembi Uredbe o spremembi in dopolnitvi Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, Uradni list RS 84-3645/2016), da se ne glede na četrti in peti odstavek 6. člena uredbe v obdobju od vključno leta 2016 do vključno leta 2018 podrobnejši kriteriji ter uvrstitve delovnih mest direktorjev v plačne razrede preverijo na stanje 1. januarja 2018, spremenjene uvrstitve pa začnejo veljati 1. februarja 2018.]
[Opomba Tax-Fin-Lex: Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, Uradni list RS 57-2396/2015, spreminja datum začetka uporabe 4. in 5. odstavka 6. člena na dan 1. januarja 2016. Hkrati določa (z upoštevano Uredbo o spremembi Uredbe o spremembi in dopolnitvi Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, Uradni list RS 84-3645/2016), da se ne glede na četrti in peti odstavek 6. člena uredbe v obdobju od vključno leta 2016 do vključno leta 2018 podrobnejši kriteriji ter uvrstitve delovnih mest direktorjev v plačne razrede preverijo na stanje 1. januarja 2018, spremenjene uvrstitve pa začnejo veljati 1. februarja 2018.]
7. člen
(Upravičenost do dodatkov)
(1)
Direktorji niso upravičeni do naslednjih dodatkov:
-
položajnega dodatka,
-
dodatka za manj ugodne delovne pogoje,
-
dodatka za nevarnost in posebne obremenitve,
-
dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko direktorji javnih zavodov, ki hkrati opravljajo tudi delo v svojem osnovnem poklicu, izjemoma, s soglasjem pristojnega ministra oziroma rektorja, opravljajo tudi delo preko polnega delovnega časa, delo v dežurstvu in stalni pripravljenosti, če je tako delo nujno potrebno zaradi nemotenega opravljanja dejavnosti.
(3)
Za delo preko polnega delovnega časa, dežurno službo in stalno pripravljenost pripadajo direktorjem iz drugega odstavka tega člena plača in dodatki od delovnega mesta, na katerem se tako delo opravlja.
(4)
Dodatki, do katerih so upravičeni direktorji, se uporabljajo v višini in obsegu, kot je to opredeljeno v Kolektivni pogodbi za javni sektor.
8. člen
(Del plače za redno delovno uspešnost)
(1)
Direktorjem v javnih zavodih, javnih agencijah, javnih skladih in drugih osebah javnega prava se del plače za redno delovno uspešnost v okvirih, ki jih določa zakon, izplačuje enkrat letno na podlagi poslovnega poročila, in sicer za redno delovno uspešnost v preteklem letu. Direktorjem v državnih organih, drugih državnih organih, upravah pravosodnih organov in upravah samoupravnih lokalnih skupnosti se redna delovna uspešnost izplačuje v rokih, ki veljajo za ostale javne uslužbence.
(2)
Direktorjem iz prvega odstavka tega člena pripada redna delovna uspešnost v okviru obsega sredstev, ki so za ta namen zagotovljena v skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Redna delovna uspešnost se jim lahko določi v višjem obsegu, kot so za ta namen zagotovljena sredstva v skladu s Kolektivno pogodb za javni sektor, pod pogojem, da višji obseg ne posega v obseg sredstev za redno delovno uspešnost javnih uslužbencev in pod pogojem, da so sredstva za ta namen zagotovljena. Skupen obseg sredstev za redno delovno uspešnost direktorjev v državnih organih, drugih državnih organih, upravah pravosodnih organov in upravah samoupravnih lokalnih skupnosti nad zagotovljenim v skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor določi Vlada Republike Slovenije.
(3)
Organ, pristojen za imenovanje direktorja, mora pri odločanju o višini dela plače za redno delovno uspešnost pridobiti soglasje ustanovitelja. V primeru oseb javnega prava, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost in se ne financirajo iz proračuna lokalne skupnosti, mora biti podano tudi soglasje pristojnega ministra.
(4)
Ustanovitelj oziroma pristojni minister izda soglasje za izplačilo dela plače za delovno uspešnost najpozneje v tridesetih dneh po prejemu vloge za izdajo soglasja. V primeru, da ustanovitelj oziroma pristojni minister soglasja v tridesetih dneh od prejema popolne vloge ne izda oziroma njegove izdaje ne zavrne, se šteje, da je soglasje dano.
(5)
Vloga za izdajo soglasja mora vsebovati poslovno poročilo ter utemeljitev izplačila dela plače za delovno uspešnost na podlagi meril, določenih s pravilnikom pristojnega ministra.
(6)
Dodatna delovna uspešnost iz naslova uspešnosti pri prodaji blaga in storitev se izplačuje v skladu z uredbo, ki ureja dodatno delovno uspešnost v javnem sektorju.