Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o odlaganju odpadkov
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 5-259/2000, stran 511 DATUM OBJAVE: 21.1.2000
VELJAVNOST: od 5.2.2000 do 28.3.2006 / UPORABA: od 5.2.2000 do 28.3.2006
RS 5-259/2000
Verzija
8 / 8
Čistopis se uporablja od 29.3.2006 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.
259. Pravilnik o odlaganju odpadkov
Na podlagi drugega odstavka 30. člena in 70. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o odlaganju odpadkov
o odlaganju odpadkov
1. člen
Ta pravilnik določa obvezna ravnanja in druge pogoje za odlaganje odpadkov ter pogoje in ukrepe v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, obratovanjem in zapiranjem odlagališč odpadkov ter po njihovem zaprtju.
Za vprašanja v zvezi z odpadki, ki se odlagajo, in splošnimi pogoji odstranjevanja odpadkov, ki niso posebej urejeni s tem pravilnikom, se uporablja pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98).
2. člen
Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1.
Nenevarni odpadki so odpadki, ki niso nevarni odpadki.
2.
Inertni odpadki so odpadki, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminjajo, ne razpadejo, ne zgorijo ali drugače kemijsko ali fizikalno ne reagirajo, niso biorazgradljivi in ne vplivajo škodljivo na druge snovi ob stiku z njimi na način, ki povečuje obremenitev okolja ali je zdravju škodljiv. Skupno izluževanje in vsebnost parametrov onesnaženosti v inertnih odpadkih ter ekotoksičnost izcedne vode kot nevarna lastnost H 14 iz predpisa o ravnanju z odpadki ne ogrožajo kakovosti površinskih ali podzemnih voda.
3.
Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in drugi odpadki, ki so po svoji naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni.
4.
Tekoči odpadki so katerikoli odpadki v tekočem agregatnem stanju vključno z odpadnimi vodami, razen blata ali mulja.
5.
Biorazgradljivi odpadki so ostanki hrane, kuhinjski odpadki, odpadki iz vrtov ali parkov, papir, karton ali drugi odpadki, ki se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja.
6.
Gradbeni odpadki so mešanica materialov, ki nastajajo pri podiranju betonskih ali zidanih konstrukcij, odstranjevanju asfalta in drugih gradbenih ali rušilnih delih, in gradbeni odpadni materiali iz kamenin ali rudnin.
7.
Istovrstni odpadki so odpadki istega imetnika odpadkov, ki nastajajo v procesu brez bistvenih sprememb ali motenj, tako da se fizikalne, kemične ali biokemične lastnosti odpadkov, pomembne za njihovo odstranjevanje, bistveno ne spreminjajo in so razvrščeni v isto skupino v klasifikacijskem seznamu odpadkov.
8.
Pošiljka odpadkov je količina istovrstnih odpadkov, ki jih upravljalec odlagališča prevzame v enem koledarskem dnevu v okviru ene spremne dokumentacije o prevzetih odpadkih.
9.
Obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki proces vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja njihove prostornine ali nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo.
10.
Reprezentativni vzorec odpadkov je vzorec, vzet iz celotne količine odpadkov, ki ima enake lastnosti kot povprečna sestava odpadkov, ki so predmet kemične analize.
11.
Odlagališče odpadkov (v nadaljnjem besedilu: odlagališče) je objekt ali več objektov za odlaganje odpadkov v tla ali na njih ali pod zemljo. Odlagališče je tudi:
-
objekt ali del objekta, kjer proizvajalec odpadkov odlaga svoje odpadke na kraju njihovega nastanka, in
-
stalen objekt ali del objekta, kjer se odpadki skladiščijo več kot eno leto.
Odlagališče ni:
-
naprava, objekt ali del objekta, kjer se odpadki raztovarjajo z namenom omogočanja njihove priprave za nadaljnji prevoz v predelavo, obdelavo ali odstranjevanje, ali
-
skladišče odpadkov, kjer se odpadki začsno skladiščijo največ tri leta pred predelavo ali obdelavo ali največ eno leto pred njihovim odstranjevanjem.
12.
Obstoječe odlagališče je odlagališče, ki je zgrajeno ali obratuje na dan uveljavitve tega pravilnika, ali odlagališče, za katerega je bilo pred uveljavitvijo tega pravilnika pridobljeno gradbeno dovoljenje.
13.
Rekonstrukcija odlagališča so gradbeni in drugi posegi, s katerimi se povečuje zmogljivost odlagališča ali spreminja vrsta odlagališča iz 4. člena tega pravilnika.
14.
Upravljalec odlagališča je pravna ali fizična oseba, ki skladno s predpisi upravlja odlagališče v času njegovega obratovanja ali po njegovem zaprtju.
15.
Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti.
16.
Dovoljenje za odlaganje je dovoljenje za odstranjevanje iz predpisa o ravnanju z odpadki.
17.
Telo odlagališča obsega celoto vseh odloženih odpadkov ter sistem tesnjenja odlagališčnega dna, pokritje površin odlagališča, sistema za odvajanje izcedne vode in padavinske vode iz površin odlagališča, sistem razplinjevanja odlagališča in druge tehnične naprave ter obrobne in oporne nasipe in druge tehnične konstrukcije za zagotavljanje stabilnosti telesa odlagališča.
18.
Tesnjenje odlagališča je tehnični sistem naprav in ukrepov za preprečevanje emisije snovi v tla, ki ga sestavljata tesnjenje odlagališčnega dna in sistem odvajanja izcednih in odpadnih vod. Kombinirano tesnjenje odlagališča je tesnjenje, sestavljeno iz različnih tesnilnih materialov z medsebojno dopolnjujočimi si lastnostmi. Mineralno tesnjenje je umetno narejeno tesnjenje, ki ga sestavljajo eno ali večplastno zgoščeni sloji iz mineralnih zemljin in potrebnih dodatkov.
19.
Izcedne vode so vse tekočine, ki se izcejajo iz odloženih odpadkov ali pronicajo skozi telo odlagališča in se odvajajo ali zadržujejo znotraj odlagališča.
20.
Izlužek je raztopina, pridobljena z laboratorijskim testom izluževanja odpadka.
21.
Odlagališčni plin je katerikoli plin, ki nastaja zaradi odloženih odpadkov.
22.
Razplinjevalni sistemi so razplinjevalni kamini, rezervoarji in napeljave ter regulacijske naprave in drugi tehnični objekti za zajemanje in nadzorovano sežiganje odlagališčnega plina.
23.
Aktivno razplinjanje je izsesavanje odlagališčnega plina z umetno proizvedenim podtlakom.
3. člen
Določbe tega pravilnika ne veljajo za:
1.
vnašanje blata čistilnih naprav ali greznic in mulja iz rečnih strug ali jezer in podobnih gnojil v tla ali na njih z namenom gnojenja ali izboljševanja kakovosti tal,
2.
uporabo inertnih odpadkov kot polnilo pri vzpostavitvi novega ali nadomestitvi prejšnjega stanja okolja ali pri zagotavljanju stabilnosti telesa odlagališča, sanitarnih ukrepov in drugih posegov pri rekonstrukciji odlagališč ali pri gradnji,
3.
odlaganje mulja na obali vodotoka, če je bil odvzet iz njihovega vodnega zemljišča in je nenevaren odpadek po tem pravilniku,
4.
odlaganje materialov, ki nastajajo pri talnem izkopu pri gradbenih delih, in
5.
odlaganje neonesnažene jalovine ali inertnih odpadkov, ki nastajajo pri raziskovanju, izkoriščanju, obogatitvi in predelavi ter skladiščenju mineralnih surovin ali pri delih v površinskih kopih.
Obvezna ravnanja in drugi pogoji za odlaganje odpadkov
4. člen
Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih.
Vrste odlagališč so:
1.
odlagališče za nevarne odpadke,
2.
odlagališče za nenevarne odpadke ali
3.
odlagališče za inertne odpadke.
5. člen
Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava ne zmanjšuje njihove količine ali lastnosti, ki povzročajo škodljive vplive na okolje ali človekovo zdravje.
6. člen
Nevarni odpadki, ki se odlagajo na odlagališče za nevarne odpadke, morajo izpolnjevati zahteve za nevarne odpadke, določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: priloga 1).
Na odlagališče za nenevarne odpadke je dovoljeno odlagati:
-
obdelane komunalne odpadke, ki izpolnjujejo zahteve za obdelane komunalne odpadke iz priloge 1 tega pravilnika,
-
nenevarne odpadke z nizko vsebnostjo biološko razgradljivih snovi, ki izpolnjujejo zahteve za nenevarne odpadke z nizko vsebnostjo biološko razgradljivih snovi iz priloge 1,
-
obdelane nenevarne odpadke z visoko vsebnostjo biološko razgradljivih snovi, ki izpolnjujejo zahteve za obdelane nenevarne odpadke z visoko vsebnostjo biološko razgradljivih snovi iz priloge 1, in
-
stabilne in nereaktivne nevarne odpadke, ki izpolnjujejo zahteve iz priloge 1 za odlaganje na odlagališču za nenevarne odpadke na odlagalnih poljih, kjer ni obdelanih komunalnih odpadkov ali obdelanih nenevarnih odpadkov z visoko vsebnostjo biološko razgradljivih snovi.
Na odlagališče za inertne odpadke je dovoljeno odlagati:
-
inertne odpadke, ki izpolnjujejo zahteve za inertne odpadke iz priloge 1 in
-
odpadke, določene v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
Na odlagališče za nevarne odpadke je prepovedano odlagati obdelane komunalne in obdelane nenevarne odpadke z visoko vsebnostjo biološko razgradljivih snovi, lahko pa se odlagajo inertni odpadki, ki izpolnjujejo zahteve za inertne odpadke iz priloge 1, in nenevarni odpadki, ki izpolnjujejo zahteve za nenevarne odpadke z nizko vsebnostjo biološko razgradljivih snovi iz priloge 1.
Ne glede na določbe iz prejšnjih odstavkov lahko ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) upravljavcu odlagališča dovoli odlaganje odpadkov, katerih parametri onesnaženosti presegajo do največ trikrat vrednosti parametrov onesnaženosti za odpadke iz priloge 1, razen za:
–
celotni raztopljeni organski ogljik v izlužku odpadkov, BTEX, PCB in mineralna olja, če gre za inertne odpadke,
–
celotni raztopljeni organski ogljik v izlužku in pH v odpadkih, če gre za stabilne in nereaktivne nevarne odpadke, ki se lahko odlagajo na odlagališču za nenevarne odpadke,
–
žarilno izgubo ali celotni organski ogljik, če gre za nevarne odpadke, in
–
celotni organski ogljik, če gre za inertne odpadke, za katere pa sme celotni organski ogljik presegati vrednost iz priloge 1 do največ dvakrat.
Ministrstvo izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka samo za posamezne pošiljke odpadkov in, če iz ocene emisij v okolje, ki jo k vlogi za dovoljenje priloži upravljavec odlagališča, sledi, da zaradi preseganja vrednosti parametrov onesnaženosti za odpadke oziroma vrednosti parametrov izlužka iz priloge 1 ni dodatnih škodljivih vplivov na okolje.
7. člen
Celotna količina biorazgradljivih komunalnih odpadkov, ki se v posameznem koledarskem letu lahko odloži na vseh odlagališčih, je določena v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
Upravljalec odlagališča lahko v posameznem koledarskem letu na odlagališču odloži tako obdelane komunalne odpadke, da je delež biorazgradljivih odpadkov v njih enak deležu, ki mu ga v dovoljenju za odlaganje določi ministrstvo.
Pri določitvi deleža iz prejšnjega odstavka ministrstvo upošteva usmeritve v zvezi z zmanjševanjem odlaganja biorazgradljivih komunalnih odpadkov iz operativnega programa varstva okolja na področju ravnanja z odpadki in podatke o ravnanju z biorazgradljivimi komunalnimi odpadki iz načrta ravnanja z odpadki, ki ga vlogi za dovoljenje za odlaganje iz 46. člena tega pravilnika skladno s predpisi priloži upravljalec odlagališča.
8. člen
Ministrstvo lahko upravljavcu odlagališča določi za posamezno koledarsko leto tak delež biorazgradljivih odpadkov v odloženih komunalnih odpadkih, da je enak največ deležu, ki je določen za celotno letno količino odloženih komunalnih odpadkov v prilogi 3 tega pravilnika.
Ministrstvo lahko upravljavcu odlagališča dovoli tudi večji delež biorazgradljivih odpadkov v odloženih komunalnih odpadkih kot je določen v prejšnjem odstavku, če je na podlagi podatkov o odlaganju biorazgradljivih komunalnih odpadkov na ostalih odlagališčih mogoče ugotoviti, da celotna letna količina biorazgradljivih komunalnih odpadkov, odložena na vseh odlagališčih, ne presega količine iz prvega odstavka prejšnjega člena.
9. člen
Na odlagališča je prepovedano odlagati:
1.
odpadke, ki ne izpolnjujejo zahtev iz 6. člena tega pravilnika,
2.
tekoče odpadke, razen izcedne vode, ki se v zaprtem krogotoku vrača na odlagališče in je na podlagi celovite vodne bilance dokazano, da se dolgoročno telo odlagališča ne more zasititi z vodo,
3.
odpadke, ki imajo glede na pogoje odlaganja na odlagališču nevarno lastnost eksplozivnega, korozivnega, oksidativnega, lahko vnetljivega ali vnetljivega odpadka skladno s predpisom o ravnanju z odpadki ali ki pospešujejo gorenje,
4.
posode, napolnjene s plini pod tlakom,
5.
snovi, ki burno reagirajo v stiku z vodo,
6.
odpadke, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti, in kužnega materiala živalskega porekla iz veterinarske ali druge dejavnosti, ki imajo nevarno lastnost infektivnega odpadka skladno s predpisom o ravnanju z odpadki,
7.
laboratorijske odpadke in druge kemijske substance, ki nastajajo v raziskovalni in razvojni dejavnosti ali izobraževalnih dejavnostih, ki niso identificirani ali so novi in katerih učinki na človeka ali okolje niso znani,
8.
cele ali razrezane rabljene gume, razen če se uporabijo kot gradbeni material na odlagališču ali če gre za odlaganje gum z zunanjim premerom večjim od 1.400 mm ali kolesarskih gum, in
9.
muljaste, pastozne ali drobnozrnate odpadke, če glede na pogoje odlaganja na odlagališču lahko škodijo delovanju sistema odvajanja izcednih in odpadnih vod ali stabilnosti telesa odlagališča.
10. člen
Mešanje odpadkov z drugimi snovmi ali odpadki z namenom, da se z redčenjem izpolnijo zahteve za odlaganje, je prepovedano.
11. člen
Odlaganje odpadkov na odlagališču je dovoljeno le, če je izdelana ocena njihovih za odlaganje pomembnih lastnosti (v nadaljnjem besedilu: ocena odpadkov).
Ocena odpadkov mora vsebovati:
-
oznako, naziv ter opis odpadkov in njihovih lastnosti,
-
oceno dopustnosti odložitve odpadkov na odlagališču skladno z določbami 6. člena in 9. člena tega pravilnika,
-
oceno pričakovanih posledic lastnosti odloženih odpadkov, s poudarkom na vplivu na stabilnost telesa odlagališča kadar gre za muljaste, pastozne ali drobnozrnate odpadke,
-
opis predhodne ali dodatne potrebne obdelave odpadkov ali utemeljitev opustitve njihove predhodne obdelave, in
-
ugotovitve v zvezi z nevarnimi lastnostmi odpadkov, določenimi v predpisu o ravnanju z odpadki.
Ocena odpadkov mora biti izdelana v obliki, določeni v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika in ob odložitvi odpadkov ne sme biti starejša od dvanajst mesecev.
Izdelavo ocene odpadkov mora zagotoviti imetnik odpadkov, ki oddaja odpadke v odlaganje.
12. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena ocene odpadkov ni treba izdelati za:
1.
odpadke istega imetnika, če njihova skupna odložena količina v obdobju zaporednih štirih mesecev ne presega 500 kg in je na podlagi razpoložljivih podatkov o odpadkih in njihovega vizualnega pregleda mogoče izključiti njihovo onesnaženost z nevarnimi snovmi;
2.
odpadke istega imetnika, če njihova skupna odložena količina v obdobju enega leta ne presega 15 ton in imetnik pred pričetkom dostavljanja odpadkov pisno potrdi, da ta količina v dovoljenem obdobju ne bo prekoračena in da odpadki niso onesnaženi z nevarnimi snovmi, pri čemer morajo biti vrsta, izvor in kraj nastanka vsake pošiljke v celoti znani.
V primerih iz prejšnjega odstavka mora biti evidenčnemu listu priložen izpolnjeni obrazec B iz priloge 4 tega pravilnika, iz njega pa mora biti razvidno, da odpadki niso onesnaženi z nevarnimi snovmi in nimajo nevarnih lastnosti, ki so navedene v točki 1.2 in 4 tega obrazca.
13. člen
V primeru, ko imetnik odpadkov na isto odlagališče daljši čas redno oddaja pošiljke istovrstnih odpadkov, mora biti ocena odpadkov izdelana pred odlaganjem prve oddane pošiljke, za naslednje pošiljke istovrstnih odpadkov pa najmanj enkrat vsakih dvanajst mesecev.
Imetnik istovrstnih odpadkov mora tudi zagotoviti, da so v oceni odpadkov upravljavcu odlagališča posredovani podatki o kraju in načinu nastajanja odpadkov ter vhodnih materialih v proces, pri katerem nastajajo odpadki, zlasti pa o njihovih spremembah.
Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za istovrstne odpadke, ki nastajajo pri istem povzročitelju odpadkov na različnih krajih, njihov nastanek pa povzroča enak proces pri enakih vhodnih materialih.
14. člen
Ocena odpadkov mora temeljiti na kemični analizi odpadkov, razen za:
-
ločeno zbrane nenevarne frakcije komunalnih odpadkov in njim podobnih odpadkov iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti iz klasifikacijskega seznama odpadkov,
-
odpadke iz priloge 2 tega pravilnika,
-
odpadke rastlinskega in živalskega izvora ter odpadne naravne materiale, ki niso onesnaženi ali obdelani z nevarnimi snovmi, in
-
odpadke, pri katerih odvzem reprezentativnega vzorca ni možen.
15. člen
Kemična analiza mora obsegati vse parametre onesnaženosti odpadkov iz obrazca C v prilogi 4 tega pravilnika, razen tistih, ki so vsebovani v količini, ki ne vpliva pomembno na reaktivne procese na odlagališču. Parametre, ki niso vključeni v kemično analizo, je treba posebej navesti.
V analizo je treba poleg parametrov iz prejšnjega odstavka vključiti tudi druge parametre onesnaženosti odpadkov, če so pomembni za reaktivne procese na odlagališču. Če so odpadki zaradi izvora ali kraja nastanka netipično onesnaženi z nevarnimi snovmi, ki niso navedene v prilogi 4 tega pravilnika, je treba to v oceni odpadkov posebej navesti.
Kemična analiza odpadkov ne sme biti starejša od štirih let.
Kadar odvzem reprezentativnega vzorca ni možen zaradi nehomogenosti odpadkov, mora ocena odpadkov temeljiti na teoretičnih podatkih in empiričnih vrednostih ter utemeljitvah.
Če so odpadki ostanki kemikalij ali neporabljene kemikalije ali embalaža, onesnažena s kemikalijami, za katere je po predpisih o kemikalijah izdelan varnostni list, se za izdelavo ocene odpadkov namesto rezultatov kemične analize lahko uporabijo podatki o sestavi snovi iz varnostnega lista.
16. člen
Za vzorčenje odpadkov, izluževanje odpadkov, merjenje parametrov odpadkov in parametrov izlužka v okviru kemične analize iz prejšnjega člena se uporabljajo postopki, določeni v v prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika, in preskusne metode, določene s standardi iz priloge 6 tega pravilnika.
V postopkih iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi druge preskusne metode, če so rezultati validacij teh metod enaki rezultatom validacij metod iz standardov iz prejšnjega odstavka.
Standardi iz prvega odstavka tega člena z oznakami SIST ISO, SIST EN in DIN so na vpogled pri slovenskem nacionalnem organu za standardizacijo, drugi standardi iz prvega odstavka tega člena pa pri ministrstvu.
17. člen
Vzorčenje odpadkov mora izvesti in oceno odpadkov izdelati oseba, ki ima pooblastilo ministrstva za izdelavo ocen odpadkov.
Oseba iz prejšnjega odstavka mora za pridobitev pooblastila izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,
2.
da ima usposobljene delavce za izdelavo ocene odpadkov skladno s predpisi in
3.
da ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje kemične analize odpadkov po metodah iz priloge 6 tega pravilnika za najmanj enega od organskih in enega od anorganskih parametrov onesnaženosti.
18. člen
Oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena dobi pooblastilo na podlagi vloge pri ministrstvu. Vlogi morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.
Osebi iz prejšnjega odstavka se lahko izda pooblastilo za največ šest let.
Ministrstvo lahko osebi iz prvega odstavka tega člena odvzame pooblastilo pred iztekom njegove veljavnosti, če ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka tega člena.
19. člen
Za potrebe izdelovanja ocene odpadkov za imetnike odpadkov po drugih osebah ministrstvo vodi seznam pooblaščenih oseb iz prvega odstavka prejšnjega člena.
Ministrstvo seznam iz prejšnjega odstavka enkrat letno objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.