5153. Uredba o emisiji azbesta v zrak in pri odvajanju industrijske odpadne vode iz naprav, v katerih se uporablja azbest
Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 17. člena in 74. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o emisiji azbesta v zrak in pri odvajanju industrijske odpadne vode iz naprav, v katerih se uporablja azbest
(1)
Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 87/217/EGS z dne 19. marca 1987 o preprečevanju in zmanjševanju onesnaževanja okolja z azbestom (UL L št. 85 z dne 28. 3. 1987, str. 40, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 87/217/EGS) določa posebne zahteve, povezane s preprečevanjem in zmanjševanjem emisije azbesta v zrak in v vode z odvajanjem industrijske odpadne vode, in sicer:
-
vrste dejavnosti in z njimi povezane naprave, ki uporabljajo azbest in za katere se uporabljajo določbe te uredbe,
-
mejne vrednosti koncentracij azbesta v odpadnih plinih,
-
mejne vrednosti azbesta in z njegovo uporabo povezanih parametrov v industrijski odpadni vodi,
-
vrednotenje emisij azbesta in ugotavljanje čezmerne obremenitve,
-
merilne metode in obseg obratovalnega monitoringa in
-
posebne ukrepe v zvezi z zmanjšanjem onesnaževanja okolja z azbestom.
(2)
Za vprašanja o emisiji drugih snovi v zrak iz naprav, za katera se uporabljajo določbe te uredbe, se uporablja predpis, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
(3)
Za vprašanja o emisiji drugih snovi v vode iz naprav, za katere se uporabljajo določbe te uredbe, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(4)
Za prve meritve in obratovalni monitoring emisij iz naprav se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogoje za njegovo izvajanje, in predpisa, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v vode pri odvajanju odpadnih vod ter pogoje za njegovo izvajanje, razen če ta uredba ne določa drugače.
(1)
Ta uredba se uporablja za naprave, v katerih se uporablja azbest ali se obdelujejo izdelki, ki vsebujejo azbest.
(2)
Določbe te uredbe se uporabljajo tudi za objekte, namenjene razvrščanju, obdelavi, predelavi ali skladiščenju azbestnih odpadkov, razen skladišč trdno vezanih azbestnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki vsebujejo azbest.
(3)
Določbe te uredbe v nobenem primeru ne posegajo na izvajanje predpisa na področju varovanja delavcev, ki urejajo varovanje delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
azbest je skupno ime za naslednje vlaknate silikate: krokidolit (modri azbest), amozit (rjavi azbest), antofilit, aktinolit, krizotil (beli azbest) in tremolit;
2.
surovi azbest je proizvod, ki se dobi s prvim drobljenjem azbestne rude;
3.
uporaba azbesta je vsaka dejavnost, pri kateri se uporablja letno več kot 100 kg surovega azbesta in se nanaša na:
-
proizvodnjo surovega azbesta, razen če gre za neposredno pridobivanje azbestne rude,
-
proizvodnjo in industrijsko obdelavo proizvodov z uporabo surovega azbesta: azbest cementa ali azbest cementnih proizvodov, azbestnih tornih proizvodov, azbestnih filtrov, azbestnega tekstila, azbestnega papirja in lepenke, azbestnega materiala za spajanje, pakiranje in utrjevanje azbestnih talnih oblog in azbestnih polnil;
4.
obdelava izdelkov, ki vsebujejo azbest, je dejavnost, pri kateri se azbest ne uporablja, lahko pa se sprošča v okolje;
5.
odpadki, ki vsebujejo azbest, so odpadki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki vsebujejo azbest;
6.
obstoječa naprava je naprava, ki je obratovala ali je bila v gradnji in je bilo zanjo pridobljeno enotno dovoljenje za poseg v prostor ali gradbeno dovoljenje skladno s predpisi pred uveljavitvijo te uredbe.
4. člen
(mejne vrednosti za emisije v zrak)
Mejne vrednosti koncentracije azbesta in drugih snovi v odpadnih plinih iz naprave so določene v preglednici 1 iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
5. člen
(mejne vrednosti za emisije v vode)
(1)
Mejne vrednosti parametrov industrijske odpadne vode iz naprave so določene v preglednici 2 iz priloge 1 te uredbe.
(2)
Mejna letna količina neraztopljenih snovi v industrijski odpadni vodi iz naprave, v kateri se uporablja azbest, je 0,005 promila mase uporabljenega azbesta v izdelkih, proizvedenih v enem koledarskem letu.
(3)
Mejna letna količina neraztopljenih snovi v industrijski odpadni vodi iz naprave, v kateri se obdelujejo izdelki, ki vsebujejo azbest, je 0,005 promila mase azbestnih izdelkov, ki so obdelani v enem letu, in iz objektov iz drugega odstavka 2. člena te uredbe je 0,005 promila mase azbestnih odpadkov, ki so razvrščeni, obdelani, predelani ali skladiščeni v enem letu.
(4)
Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena lahko na pobudo upravljavca naprave ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v okoljevarstvenem dovoljenju iz 11. člena te uredbe določi vrednost letne količine neraztopljenih snovi v industrijski odpadni vodi, ki presega predpisano mejno letno količino neraztopljenih snovi v industrijski odpadni vodi, če iz dokumentacije, priložene k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja upravljavca naprave, izhaja, da kljub uporabi najboljših razpoložljivih tehnik letna količina neraztopljenih snovi v industrijski odpadni vodi presega predpisane mejne letne količine neraztopljenih snovi v industrijski odpadni vodi.
III. ZAHTEVE V ZVEZI S PREPREČEVANJEM [br]
IN ZMANJŠEVANJEM EMISIJ
6. člen
(zahteve v zvezi z ugotavljanjem emisij v zrak)
(1)
Emisija azbesta v zrak se ugotavlja pri izpustu odpadnih plinov iz naprave. Pri skupnem izpustu teh odpadnih plinov z odpadnimi plini iz drugih naprav, ki niso naprave iz 2. člena te uredbe, se emisija azbesta v zrak določa pred mešanjem odpadnih plinov.
(2)
Koncentracija azbesta v odpadnih plinih se določa za vsak izpust naprave posebej, količina azbesta pa kot vsota količin azbesta v odpadnih plinih vseh izpustov naprave.
(3)
Mejne koncentracije iz 4. člena te uredbe veljajo le za mokre odpadne pline.
(4)
Pri ugotavljanju emisije v zrak se:
-
uporabljajo postopki in metode vzorčenja in analiz iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, ali postopki in metode, ki dajejo enakovredne rezultate;