TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 25329/2021 z dne 14. 9. 2022, sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I Ks 25329/2021 z dne 4. 8. 2022, sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 25329/2021 z dne 17. 10. 2022 in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I Ks 25329/2021 z dne 3. 10. 2022 je bila pritožniku kršena pravica iz prvega odstavka 19. člena Ustave.

Za preprečitev samovoljnega ravnanja organov oblasti je nujno, da se sklep o priporu izvrši čim prej, ko je to mogoče. Okoliščine, ki so zahtevale odreditev pripora, se namreč vmes lahko tudi spremenijo in kljub formalno veljavnemu sklepu ne obstajajo več vsebinski pogoji za pripor. Če pa takojšnja izvršitev sklepa o priporu ni mogoča in je zato med izdajo in izvršitvijo sklepa časovna razlika, mora zakonska ureditev vsebovati varovalke, ki omogočajo pravočasno upoštevanje spremenjenih okoliščin. Gre za varovalke, ki zahtevajo, da se pogoji za pripor ponovno preizkusijo takoj, ko se sklep o priporu izvrši. To izhaja iz zahteve prvega odstavka 20. člena Ustave, po kateri mora biti pripor "neogibno potreben". To zahtevo morajo upoštevati tako zakonodajalec pri konkretizaciji ustavnih pogojev za pripor kot tudi sodišča pri razlagi zakonskih določb. Drugi odstavek 207. člena Zakona o kazenskem postopku je treba razlagati tako, da mora zunajobravnavni senat, če je bil odrejen pripor z odložnim rokom, tik pred dejanskim začetkom oziroma najkasneje ob dejanskem začetku izvrševanja sklepa o priporu preveriti, ali so še podani pogoji in razlogi za pripor. Ob takšni razlagi je drugi odstavek 207. člena Zakona o kazenskem postopku tista varovalka, ki zagotavlja ustavno skladnost instituta pripora z odložnim rokom.