TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 2438/2018-36 z dne 13. 2. 2019 se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

Tožnik je s tožbo zahteval odločitev o njegovi pravici do statusa begunca, s katero bi sodišče nadomestilo izpodbijano odločbo o statusu subsidiarne zaščite. Vrhovno sodišče pa je v primerih, ko je tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbijal zakonitost odločbe o priznanju subsidiarne zaščite, prav zaradi opredelitve pravice do mednarodne zaščite in enotnosti postopka odločanja o njej že sprejelo stališče, da lahko sodišče prve stopnje v primerih, ko je tožba zoper tako odločbo toženke o priznanju mednarodne zaščite utemeljena, ker bi bilo treba prosilcu priznati mednarodno zaščito v obliki statusa begunca, odloči v sporu polne jurisdikcije.

Sodišče bi zato moralo, glede na tožbene razloge, da tožniku gre status begunca, opraviti presojo zakonitosti izpodbijane odločbe o priznanju statusa subsidiarne zaščite, pri tej presoji pa nastop polnoletnosti med trajanjem sodnega postopka ne more biti pravno odločilen, ker ni del dejanskega stanja, na katerem temelji izpodbijana določba. Te presoje, tj., ali je tožena stranka v okoliščinah obravnavanega primera (glede na dejansko in pravno stanje ob izdaji odločbe) pravilno uporabila relevantne določbe takrat veljavnega ZMZ oziroma ZMZ-1 (ki se nanašajo najprej na presojo izpolnjevanja pogojev statusa begunca kot ene izmed oblik mednarodne zaščite), sodišče tudi v novem postopku kljub napotku Vrhovnega sodišča v zadnjem sklepu (še) ni opravilo. Zaradi navedenega napačnega izhodišča v izpodbijani sodbi, ki ne temelji niti na dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku, niti na dejanskem stanju, ki bi ga sodišče ugotovilo po opravljeni glavni obravnavi, sodišče ni presojalo zakonitosti odločbe tožene stranke (glede na dejansko in pravno stanje ob izdaji odločbe).