Odločba o oceni ustavnosti nekaterih določb Zakona o letalstvu

2983. Odločba o oceni ustavnosti nekaterih določb Zakona o letalstvu

Številka: U-I-411/06-21

Datum: 19. 6. 2008

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Informacijske pooblaščenke, na seji 19. junija 2008

Sedmi odstavek 128. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01, 79/06 in 113/06 – ur. p. b.) je v neskladju z Ustavo, kolikor določa, da se poleg osebnih podatkov, naštetih v sedmem in osmem odstavku 128. člena Zakona o letalstvu, obdelujejo tudi drugi osebni podatki.

Četrta in peta alineja sedmega ostavka 128. člena Zakona o letalstvu nista v neskladju z Ustavo.

V osmem odstavku 128. člena Zakona o letalstvu so v neskladju z Ustavo:

2. in 21. točka,

11. točka v delu, ki določa, da se obdelujejo podatki o prekrških, ki so jih obravnavali prekrškovni organi ali sodišča,

12. točka in

17. točka.

V osmem odstavku 128. člena Zakona o letalstvu niso v neskladju z Ustavo:

6. točka,

9. točka,

20. točka in

22. točka.

Zakonodajalec je dolžan ugotovljeno neskladje iz 1. in 3. točke izreka odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Predlagateljica izpodbija sedmi in osmi odstavek 128. člena Zakona o letalstvu (nadaljevanju ZLet). Izpodbijani določbi urejata obseg osebnih podatkov, ki se zbirajo in obdelujejo v postopku obravnave vloge za izdajo dovoljenja za gibanje, preverjanje preteklosti in varnostno preverjanje ter izdelavo ocene primernosti prosilca za gibanje in zadrževanje na letališču in v objektu navigacijskih služb zračnega prometa brez spremstva. Določbi pooblaščata ministrstvo, pristojno za promet, in organe, ki opravljajo varnostno preverjanje, da v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov obdelujejo osebne podatke. Predlagateljica meni, da sta izpodbijani določbi v neskladju z 2., s 15. in z 38. členom Ustave. Izpodbijana ureditev naj bi grobo posegala v informacijsko zasebnost posameznika, saj naj bi predvidevala prekomerno zbiranje osebnih podatkov, ki deloma ni niti razumno, tudi sicer pa ni sorazmerno s koristjo skupnosti in splošno varnostjo v državi, ki bi bila nujna v demokratični družbi. Predlagateljica opozarja, da izpodbijani zakonski določbi predvidevata zbiranje in obdelavo cele vrste osebnih podatkov, vendar ne določata namena zbiranja oziroma obdelave osebnih podatkov s takšno jasnostjo, da bi bila posamezniku zagotovljena potrebna pravna varnost.

Po mnenju predlagateljice izpodbijani določbi tudi ne izpolnjujeta ustavne zahteve, da morata biti zbiranje in obdelava osebnih podatkov določena v zakonu. Meni namreč, da se osebni podatki, ki se obdelujejo na podlagi izpodbijanih določb, naštevajo le primeroma, kar naj bi nakazovala besedna zveza »zlasti pa« v sedmem odstavku 128. člena ZLet. Poleg tega naj bi bila formulacija v izpodbijanih določbah tako splošna in ohlapna, da naj bi dopuščala široko razlago, ki omogoča poseganje v posameznikovo zasebnost. Predlagateljica posebej opozarja na nedoločnost četrte alineje sedmega odstavka 128. člena ZLet, po kateri se obdelujejo podatki o pomembnih življenjskih dogodkih, ki jih je prosilec navedel v podrobnem življenjepisu. Po mnenju predlagateljice je presoja o pomembnosti življenjskega dogodka izrazito subjektivne narave in odvisna od vrednostne usmeritve posameznika. Nedoločna je po mnenju predlagateljice tudi peta alineja sedmega odstavka 128. člena ZLet, ki predvideva obdelavo biometričnih podatkov, če je dostop na območja in v objekte iz prvega odstavka tega člena skladno s predpisi zagotovljen z uporabo opreme, ki zahteva take podatke.

Obdelava posameznih osebnih podatkov, določenih v 2., 6., 9., 11., 12., 17., 20., 21. in 22. točki osmega odstavka 128. člena ZLet, po mnenju predlagateljice ne prestane strogega testa sorazmernosti. Po mnenju predlagateljice je neustavna zakonska zahteva, da mora posameznik za pridobitev dovoljenja za gibanje sporočati take podatke, ki presegajo namen, zaradi katerega naj bi bili zbrani. Po oceni predlagateljice mora biti preverjanje identitete osebe in njenih preteklih izkušenj strogo vezano na namen ocene primernosti, in sicer zgolj za dostop do varnostnega območja omejenega gibanja brez spremstva. Pri tem se sklicuje na zakonodajno gradivo pri predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o letalstvu (Uradni list št. 79/2006 – v nadaljevanju ZLet-A). Iz gradiva naj bi izhajalo, da je predlagatelja novele ZLet vodilo načelo, da je zavrnitev izdaje dovolilnice predvidena le v primerih, ko primernosti ni mogoče ugotoviti zaradi strokovnosti, delovnih potreb, varnostne kulture in s tem povezanih preteklih dogodkov. Predlagateljica predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi neskladje izpodbijanih določb z Ustavo in s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter jih razveljavi.

Državni zbor v odgovoru zavrača očitke o neskladju izpodbijanih členov ZLet z Ustavo. Navaja, da sta bila izpodbijana odstavka 128. člena ZLet vključena v zakon zaradi izvajanja točke (ii).2.2.1 Priloge Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 2320/2002 z dne 16. 12. 2002 o določitvi skupnih pravil na področju varnosti civilnega letalstva(1) (v nadaljevanju Uredba (ES) 2320/2002). Ta določba namreč nalaga obveznost preverjanja preteklosti oseb, ki imajo dostop do varnostnega območja omejenega gibanja.

Državni zbor poudarja, da obdelava osebnih podatkov po izpodbijanih določbah ZLet poteka v okviru postopka odločanja o dovoljenju za gibanje in zadrževanje na varnostno pomembnih delih javnega letališča. Pojasnjuje, da gre za obdelavo osebnih podatkov v upravnem postopku, ki se uvede na zahtevo prosilca in z njegovim soglasjem. Opozarja na določbo petega in sedmega odstavka 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – v nadaljevanju ZUP), po katerih lahko uradna oseba pridobiva za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja osebne podatke iz uradnih evidenc o stranki, ki je vložila zahtevo za uvedbo postopka, razen če je stranka pridobitev teh podatkov izrecno prepovedala, občutljive osebne podatke pa na podlagi izrecne pisne privolitve. Državni zbor meni, da je že ta določba zadostna zakonska podlaga za pridobivanje osebnih podatkov v upravnih postopkih, kot je to določeno v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVOP-1). Izpodbijana odločba po mnenju Državnega zbora v celoti sledi določbam ZUP in temelji na izrecnem soglasju prosilca za zbiranje in obdelavo potrebnih osebnih podatkov. Državni zbor se sklicuje tudi na 9. člen ZVOP-1, ki določa, da je lahko obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju določena le z zakonom, vendar je v četrtem odstavku istega člena določeno, da se izjemoma lahko obdelujejo tudi tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Po mnenju Državnega zbora se v upravičen interes ne posega, saj se dovoljenje izda na zahtevo posameznika oziroma z njegovim vedenjem.

Državni zbor tudi meni, da ZLet na splošno ne more predvideti vseh osebnih podatkov, ki jih zbira organ v upravnem postopku, saj je to odvisno od konkretnega primera, kar še posebej velja v primeru varnostnega preverjanja. Zato je očitek o neustavnosti izpodbijanih določb po stališču Državnega zbora neutemeljen.

Tudi Vlada v svojem mnenju zavrača očitke predlagateljice o neskladnosti izpodbijanih zakonskih določb z Ustavo in EKČP. Glede očitka, da namen obdelave osebnih podatkov ni določen, Vlada pojasnjuje, da namen obdelave osebnih podatkov v ZLet ni določen zato, ker je že opredeljen v Uredbi (ES) 2320/2002. Namen obdelave osebnih podatkov je preverjanje preteklosti oseb z namenom preprečevanja dejanj nezakonitega vmešavanja v civilno letalstvo.

V zvezi z očitkom o nedoločnosti zbiranja in obdelave osebnih podatkov v ZLet Vlada pojasnjuje, da krog osebnih podatkov po določbah ZLet ne sme biti zaprt, saj osebne podatke pridobivajo tudi od tujcev. Ti pa v določenih primerih ne bodo mogli zagotoviti vseh podatkov, kot jih predvideva ZLet. Poleg tega eksemplifikativno naštevanje osebnih podatkov omogoča tudi, da se pristojni organ seznani z morebitnimi varnostnimi zadržki, ki jih ugotovijo pristojni organi v okviru varnostnega preverjanja. Glede očitka predlagateljice o nedoločnosti pojma »podatki o pomembnih življenjski dogodkih« iz četrte alineje sedmega odstavka 128. člena ZLet Vlada meni, da se ti podatki nanašajo zgolj na življenjske dogodke, ki jih je prosilec navedel v okviru podrobnega življenjepisa in so taksativno našteti v dvaindvajsetih točkah osmega odstavka 128. člena ZLet. Glede očitka o nedoločnosti pojma »biometrični podatki« pa Vlada meni, da se izpodbijana določba nanaša le na biometrične podatke v zvezi z dostopom do varovanih območij, če je dostop v skladu s predpisi zagotovljen z uporabo opreme, ki zahteva takšne podatke.

Vlada pojasnjuje glede očitkov o nesorazmernosti obdelave posameznih podatkov iz osmega odstavka 128. člena ZLet, da je obdelava osebnih podatkov, predvidena v ZLet, nujno potrebna in primerna, ker se brez preverjanja identitete in preteklih izkušenj oziroma brez seznanitve s podatki o identiteti in preteklosti prosilca ne more ustrezno strokovno oceniti, ali je oseba primerna, da se ji dovoli dostop do varnostnega območja omejenega gibanja brez spremstva. Javna korist je dosežena z izločitvijo potencialnih teroristov in drugih neprimernih oseb, zato so izpodbijane odločbe smiselne, razumne in sorazmerne. S tem je zagotovljeno tudi varstvo pravic drugih (varnost potnikov, oseb in premoženja). Vlada meni, da je pri presoji izpodbijane ureditve treba upoštevati nevarnost podobnih terorističnih napadov, kot so se zgodili 11. 9. 2001 v ZDA in ki so v Uredbi (ES) 2320/2002 opredeljeni kot ena najhujših groženj za ideale demokracije in svobode ter vrednote miru, ki so bistvo Evropske unije, pa tudi z nalogo preprečevanja dejanj nezakonitega vmešavanja v civilno letalstvo. Vlada meni, da je pri presoji izpodbijane ureditve treba tehtati na eni strani potencialno možnost več tisoč mrtvih in veliko materialno škodo ter na drugi strani delen in omejen poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, ki želi brez spremstva opravljati delo na varovanih območjih in je v to tudi privolil. Vlada glede očitka o neustavnosti 6. in 9. točke osmega odstavka 128. člena ZLet meni, da je iz sredstev javnega obveščanja znano, da so pristojni francoski organi na podlagi podatkov o bivanju v tujini ugotovili neprimernost posameznikov in s tem razlog za odvzem dovoljenja za gibanje in zadrževanje na letališču. Vlada tudi pojasni, da je ureditev v ZLet primerljiva z ureditvijo v Zakonu o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 87/01 in nasl. – v nadaljevanju ZTP), in sicer glede preverjanja preteklosti za dostop do podatkov stopnje »TAJNO«. Vlada na koncu še poudarja, da je sklicevanje predlagateljice na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in na odločbe Ustavnega sodišča, ki so bile izdane pred letom 2001 in pred uveljavitvijo Uredbe (ES) 2320/2002, neustrezno in z letalskega strokovnega stališča neprimerno. V času sprejema teh odločitev kazniva dejanja terorizma in nezakonitega vmešavanja v civilno letalstvo takih razsežnosti, kot so bile 11. 9. 2001 v ZDA, niso bila pojmljiva.

Vsebina izpodbijane ureditve

Predlagateljica navaja, da izpodbija sedmi in osmi odstavek 128. člena ZLet, iz vsebine zahteve pa izhaja, da poleg sedmega odstavka izpodbija le posamezne točke osmega odstavka, in sicer 2., 6., 9., 11., 12., 17., 20., 21. in 22. točko, zato je Ustavno sodišče presojo omejilo le na navedene točke osmega odstavka.

Kot je že bilo navedeno, izpodbijani sedmi in osmi odstavek 128. člena ZLet določata obseg osebnih podatkov, ki se zbirajo in nadalje obdelujejo v postopku obravnave vloge za izdajo dovoljenja za gibanje, preverjanje preteklosti in varnostno preverjanje ter izdelavo ocene primernosti prosilca za gibanje in zadrževanje na letališču in v objektu navigacijskih služb zračnega prometa brez spremstva. Določbi pooblaščata tudi ministrstvo, pristojno za promet, in organe, ki opravljajo varnostno preverjanje, da v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov obdelujejo osebne podatke.

Izpodbijani določbi 128. člena sta bili v ZLet vneseni z ZLet-A. Iz zakonodajnega gradiva k predlogu ZLet-A (Poročevalec DZ, št. 54/06, EPA 868-IV) izhaja, da je bil eden izmed poglavitnih ciljev sprememb in dopolnitev ZLet uskladitev določb ZLet, ki se nanašajo na varovanje civilnega letalstva, s pravom Evropskih skupnosti, ki urejajo varovanje civilnega letalstva, ter s tem v zvezi urediti vprašanja, povezana z varstvom osebnih podatkov. Kot je razvidno iz zakonodajnega gradiva, je bil eden izmed razlogov za spremembo ZLet nejasnost glede načina izvajanja Uredbe (ES) 2320/2002, zlasti glede preverjanja preteklosti in ugotavljanja identitete posameznikov.(2)

Uredba (ES) 2320/2002 določa okvirna skupna pravila na področju varnosti civilnega letalstva. Namen uredbe je uvesti varnostne ukrepe (security measures) na ravni EU z namenom preprečiti morebitne teroristične napade in s tem zagotoviti varnost civilnega letalstva. Po terorističnih napadih 11. 9. 2001 v ZDA je Komisija ES pripravila osnutek Uredbe, ki bi implementirala varnostne ukrepe, začrtane z dokumenti ECAC (European Civil Aviation Conference), ki niso imeli narave prisilnega predpisa. Da bi država lahko uresničila cilje Uredbe, mora sprejeti nacionalni program varnosti civilnega letalstva (točka 8 preambule), glede na raznolikost strank, ki sodelujejo pri izvajanju varnostnih ukrepov, pa mora država imenovati ustrezni organ, ki bo pristojen za usklajevanje in spremljanje izvajanja programov varnosti letalstva. V skladu z načelom sorazmernosti je ta uredba omejena na skupne osnovne standarde, ki so potrebni za uresničitev ciljev glede varnosti letalstva, in ne prekoračuje tega, kar je potrebno za doseganje tega namena (14. točka preambule). Uredba v 6. členu državam članicam dopušča, da lahko v skladu s pravom Skupnosti uporabljajo ukrepe, ki so strožji od ukrepov te uredbe. Po uporabi takšnih ukrepov države članice čim prej obvestijo Komisijo o vrsti teh ukrepov.

Priloga Uredbe (ES) 2320/2002 vsebuje med drugim opredelitev »preverjanja preteklosti«,(3) in sicer kot preverjanje identitete osebe in njenih preteklih izkušenj, vključno z morebitno kriminalno preteklostjo, ki je del ocene, ali je oseba primerna, da se ji dovoli dostop do varnostnega območja omejenega gibanja brez spremstva. V Uredbi (ES) 2320/2002 pa je določeno, da se na vsakem letališču določijo varnostna območja omejenega gibanja in da se pri vsem osebju, ki mora imeti dostop na varnostna območja omejenega gibanja, opravi preverjanje preteklosti za obdobje najmanj 5 let in da se takšno preverjanje ponovi v rednih časovnih presledkih, ki niso daljši od 5 let.(4)

Besedilo 128. člena ZLet naj bi bilo spremenjeno tako, da bi omogočalo izvajanje navedene Uredbe (ES) v skladu z nacionalno zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov. Iz zakonodajnega gradiva nadalje izhaja, da je zbiranje in obdelava osebnih podatkov dovoljena le s soglasjem prosilca za izdajo dovoljenja za gibanje, čeprav je soglasje prosilca za zbiranje osebnih podatkov, za preverjanje preteklosti in za morebitno varnostno preverjanje tudi pogoj za izdajo tega dovoljenja. Posebej so opredeljeni podatki, ki jih mora vsebovati podrobni življenjepis. S tem naj bi bila zagotovljena preglednost zahtev, ki se nanašajo na ugotavljanje identitete in preteklih izkušenj prosilca za izdajo dovoljenja za gibanje.

Iz zakonodajnega gradiva je razviden tudi namen, ki ga je zakonodajalec zasledoval pri vključitvi novega 128.a člena v ZLet, ki ga predlagateljica sicer ne izpodbija, kaže pa na namene, ki jih je zakonodajalec zasledoval pri spremembi ZLet. Člen 128 a namreč podrobno ureja razloge za zavrnitev izdaje dovoljenja za gibanje in druge omejitve, kot je odvzem ali zadržanje izvajanja pravic iz dovoljenja. Iz zakonodajnega gradiva je razvidno, da so med razlogi za zavrnitev izdaje (dovoljenja) »vključeni le najnujnejši razlogi, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti primernost določene osebe za gibanje na letališču brez spremstva«.(5) Iz gradiva še izhaja, da se ugotavljanje ustreznosti (posameznikov) opravlja, da bi se »ugotovilo, če je točno določena oseba glede strokovnosti, delovnih potreb, varnostne kulture in s tem povezanih preteklih dogodkov ustrezna, da se ji izda dovoljenja za gibanje na delih letališča ali v objektih navigacijskih služb zračnega prometa, ki so ključnega pomena za varovanje civilnega letalstva, brez spremstva.«(6)

Ustaljena ustavnosodna presoja z vidika 38. člena Ustave

Predlagateljica meni, da sta izpodbijani določbi 128. člena ZLet v neskladju z 38. členom Ustave. Iz dosedanje ustavnosodne presoje izhaja, da se v prvem odstavku 38. člena kot poseben vidik zasebnosti zagotavlja varstvo osebnih podatkov. Da bi, zlasti v dobi razvite informacijske tehnologije, preprečili nevarnost posredovanja informacij o določenem posamezniku mimo njegove odločitve, Ustava (1) prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja, (2) zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa za predmet zakonskega urejanja in (3) vsakomur daje pravico, da se seznani z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, za primer zlorabe pa tudi pravico do sodnega varstva. Poseg v ustavno jamstvo varstva osebnih podatkov je dopusten v primerih, ki jih navaja tretji odstavek 15. člena Ustave. Na podlagi tretjega odstavka 15. člena Ustave je mogoče omejiti človekove pravice le v primerih, ki jih določa Ustava, ali zaradi pravic drugih. Po ustaljeni ustavnosodni presoji je mogoče omejiti človekovo pravico in temeljno svoboščino, če je zakonodajalec zasledoval ustavno dopusten cilj in če je omejitev skladna z načeli pravne države (2. člen Ustave), in sicer s tistim izmed teh načel, ki prepoveduje prekomerne posege države (splošno načelo sorazmernosti).(7)

Podobne zahteve so vsebovane v Konvenciji o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo podatkov (Uradni list RS, št. 11/94, MP, št. 3/94 – v nadaljevanju MKVP) in v Direktivi 95/46/EC o varstvu fizičnih oseb pri obdelovanju osebnih podatkov in prostem prometu podatkov (Uradni list EU, št. L 281/95 – v nadaljevanju Direktiva 95/46/EC). Poleg tega, da morajo biti osebni podatki pridobljeni in obdelani pošteno in zakonito, MKVP terja sprejem ukrepov, ki bodo zagotovili, da bodo osebni podatki shranjeni za določene in zakonite namene, da ne smejo biti uporabljeni na način, ki ni združljiv s temi nameni, ter da se bodo obdelovali le podatki, ki so primerni, ustrezni in niso pretirani glede na namen zbiranja (5. člen v zvezi s 4. členom). Zahteva po spoštovanju načela namenskosti zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov izhaja tudi iz 6. člena Direktive 95/46/EC.

Po ustaljeni ustavnosodni presoji pomeni vsako zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov poseg v pravico do varstva zasebnosti oziroma v pravico posameznika, da obdrži informacije o sebi, ker noče, da bi bili z njimi seznanjeni drugi (informacijska zasebnost). Vendar pravica do informacijske zasebnosti ni neomejena, ni absolutna. Zato mora posameznik sprejeti omejitve informacijske zasebnosti oziroma dopustiti posege vanjo v prevladujočem splošnem interesu in ob izpolnjevanju ustavno določenih pogojev. Poseg je dopusten, če je v zakonu določno opredeljeno, kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati, za kakšen namen jih je dovoljeno uporabiti, in ali sta predvidena nadzor nad zbiranjem, obdelovanjem in uporabo ter varstvo tajnosti zbranih osebnih podatkov. Namen zbiranja osebnih podatkov mora biti ustavno dopusten. Zbirati se smejo le podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev zakonsko opredeljenega namena.(8)

Pred presojo, ali je ureditev zbiranja osebnih podatkov po ZLet v skladu z ustavnimi standardi iz prejšnje točke, je treba odgovoriti na vprašanje, ali privolitev posameznika v zbiranje osebnih podatkov morda že sama po sebi izključuje nedopustnost posega v pravico iz 38. člena Ustave, kar v odgovoru trdi Državni zbor.

Pri odgovoru na to vprašanje je po oceni Ustavnega sodišča kot bistveno treba upoštevati, da ima lahko odklonitev privolitve v zbiranje osebnih podatkov za namene preverjanja preteklosti in morebitnega varnostnega preverjanja po ZLet pomembne (negativne) posledice za posameznika. Posameznik, ki ne privoli v takšen poseg, namreč ne more pridobiti dovoljenja (4. točka prvega odstavka 128.a člena ZLet) oziroma se mu dovoljenje lahko tudi odvzame (tretji odstavek 128.a člena ZLet). Odklonitev privolitve tako lahko privede do tega, da posameznik ne bo (oziroma ne bo več) izpolnjeval pogojev za opravljanje delovnih nalog oziroma dela, v zvezi s katerim je povezano dovoljenje za gibanje v varovanih območjih brez spremstva, kar pa lahko bistveno vpliva na njegov delovnopravni položaj. Zaradi opisanih posledic, ki lahko prizadenejo posameznika, ki odkloni privolitev, soglasja ni mogoče šteti kot prostovoljno. Prostovoljnost namreč pomeni odsotnost zunanje prisile. Zunanja prisila pa ne pomeni zgolj fizične ali psihične prisile, temveč vsakršno vplivanje na pristanek, ki ni plod pristne želje posameznika.(9) Zato predpisan način zbiranja podatkov na podlagi pisne privolitve posamezniku ne zagotavlja, da se sam (svobodno) odloči, ali bo dovolil poseg v svojo zasebnost, to je, ali bo take podatke dal ali ne.(10)