Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih...

4985. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-B)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-B)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 18. decembra 2009.

Št. 003-02-11/2009-20

Ljubljana, dne 28. decembra 2009

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJAH (ZEKom-B)

1. člen

V Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 – uradno prečiščeno besedilo in 102/07 – ZDRad) se v 3. členu pred 1. točko doda nova a.1 točka, ki se glasi:

»a.1 Dostopovno omrežje je del javnega komunikacijskega omrežja, ki povezuje končne uporabnike z najbližjo vstopno točko operaterja omrežja, s katerim so končni uporabniki neposredno povezani.«.

4.a točka se spremeni tako, da se glasi:

»4.a Elementi oštevilčenja so številke in kode, imena in naslovi, vključno z ENUM-domenami številk. Med elemente oštevilčenja ne spadajo internetni naslovi, ki so potrebni za vzpostavljanje komunikacij med omrežnimi priključnimi točkami, ter številke in kode, imena in naslovi, ki se uporabljajo izključno v posameznem javnem komunikacijskem omrežju.«.

Za 5. točko se doda nova a 5.a točka, ki se glasi:

»a 5.a Hišna komunikacijska napeljava je elektronsko komunikacijsko omrežje znotraj zgradbe, ki omogoča povezljivost enega ali več naročnikov z javnim komunikacijskim omrežjem.«.

Za 7. točko se doda nova 7.a točka, ki se glasi:

»7.a Javna komunikacijska storitev povezljivosti v širokopasovno omrežje je javna komunikacijska storitev, ki zagotavlja uporabniško povezljivost s širokopasovnim omrežjem.«.

Na koncu 25. točke se doda besedilo:

»Podatki o prometu lahko med drugim vsebujejo podatke, ki se nanašajo na usmerjanje, trajanje, čas ali obseg sporočila, uporabljeni protokol, lokacijo terminalske opreme pošiljatelja ali prejemnika, na omrežje, iz katerega sporočilo izvira ali v katerem ponika, na začetek, konec ali trajanje zveze. Vsebujejo lahko tudi format, v katerem se sporočilo pošilja po omrežju.«.

Za 37. točko se doda nova 37.a točka, ki se glasi:

»37.a Širokopasovno omrežje je javno komunikacijsko omrežje, ki omogoča prenos podatkov z visoko hitrostjo.«.

Za 43. točko se doda nova 43.a točka, ki se glasi:

»43.a Vertikalno integrirani operater je operater, ki deluje na različnih nivojih maloprodajnega in veleprodajnega zagotavljanja omrežij in opravljanja storitev.«.

2. člen

V prvem odstavku 7. člena se v zadnjem stavku za besedilom »grajeni tako, da« doda besedilo »zaradi omejevanja nepotrebnih posegov v prostor«.

Za prvim odstavkom se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:

»(2) Investitor v javna komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo mora pred začetkom projektiranja sporočiti agenciji namero načrtovane gradnje in svoj poziv zainteresiranim soinvestitorjem v elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo k skupni gradnji ali k predvidenem zakupu zmogljivosti javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture. Investitor v druge vrste gospodarske javne infrastrukture pa mora pred začetkom projektiranja sporočiti agenciji namero načrtovane gradnje s pozivom investitorjem v elektronska komunikacijska omrežja, da izrazijo interes po vključitvi elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture v načrtovanje. Agencija mora najkasneje v roku sedmih dni od prejema na svojih spletnih straneh javno objaviti sporočila investitorjev o pričetku projektiranja z ustreznimi pozivi zainteresiranim, da se o pozivu izjasnijo v roku, ki ga določi investitor, vendar ne sme biti krajši od 20 dni od objave.

(3)

Pri izkazanem interesu po postopku iz prejšnjega odstavka je investitor v javna komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo dolžan zainteresiranim soinvestitorjem ali zakupnikom ponuditi sklenitev ustrezne pogodbe, ki upošteva stroškovno naravnane cene. Če se investitor in zainteresirani soinvestitor v javna komunikacijska omrežja ali zainteresirani zakupnik sama ne dogovorita o sklenitvi te pogodbe in njeni vsebini, na zahtevo ene od strank o zadevi odloča agencija po postopku iz 129. člena tega zakona. Ob izkazanem interesu po postopku iz prejšnjega odstavka in po sklenitvi ustrezne pogodbe ali izvršljivosti takšne odločbe agencije, mora investitor v javna komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo načrtovati in graditi tako, da omogočajo povečanje zmogljivosti skladno z izkazanim interesom.

(4)

Investitor v druge vrste gospodarske javne infrastrukture, kot so električna in plinska omrežja ali javne ceste, mora svoja omrežja načrtovati tako, da se v okviru tehničnih zmožnosti hkrati z njimi skladno z izkazanim interesom po postopku iz drugega odstavka tega člena lahko gradita tudi elektronsko komunikacijsko omrežje in pripadajoča infrastruktura.«.

Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane sedmi odstavek, se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:

»(8) Večstanovanjske in poslovne stavbe morajo biti načrtovane (projektirane) in grajene tako, da omogočajo skupno uporabo hišne komunikacijske napeljave vsem operaterjem tako, da se lahko povežejo z vsakim naročnikom posebej.«.

Dosedanji peti odstavek postane deveti odstavek.

Dosedanji šesti odstavek, ki postane deseti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(10) Agencija opravlja nadzor nad izvajanjem določb o gradnji javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, ki izhajajo iz tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, razen določb predpisov, navedenih v prvem odstavku tega člena, ter pri tem usklajeno deluje ter sodeluje z inšpektorjem, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve. Inšpektor, pristojen za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), opravlja nadzor nad delovanjem v obratovanju iz prvega odstavka tega člena ter pri tem sodeluje ter usklajeno deluje z inšpektorjem, pristojnim za nadzor blaga na trgu.«.

Dosedanji sedmi odstavek postane enajsti odstavek.

V dosedanjem osmem odstavku, ki postane dvanajsti odstavek, se beseda »infrastrukuri« nadomesti z besedo »infrastrukturi«.

3. člen

Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi:

»7.a člen

(uporaba proračunskih sredstev)

(1)

Sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja ali za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje se lahko zagotovijo tudi iz proračuna Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo spremljanje državnih pomoči.

(2)

Proračunska sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja se lahko zagotovijo in uporabijo le, kadar so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

na določenem območju Republike Slovenije ni zadostne pokritosti s širokopasovnim omrežjem ali to omrežje ni na voljo vsem pod primerljivimi pogoji glede hitrosti in cene širokopasovnega dostopa kot v večini drugih območij Republike Slovenije;

2.

za gradnjo širokopasovnega omrežja ni izkazanega tržnega interesa;

3.

širokopasovna omrežja se morajo načrtovati in graditi kot odprta komunikacijska omrežja;

4.

zagotovljena je preglednost izbora izvajalcev gradnje širokopasovnega omrežja in upravljavcev širokopasovnega omrežja.

(3)

Proračunska sredstva za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje se lahko zagotovijo in uporabijo le, kadar sta kumulativno izpolnjena naslednja pogoja:

1.

na določenem območju Republike Slovenije javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje niso na voljo vsem gospodinjstvom na tem območju pod primerljivimi pogoji glede hitrosti in cene širokopasovnega dostopa kot v večini drugih območjih Republike Slovenije in

2.

za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje pod pogoji iz prejšnje točke ni izkazanega tržnega interesa.

(4)

Kdor izkaže tržni interes za gradnjo širokopasovnega omrežja, mora takšno omrežje na območjih in v obsegu, kot je izkazal, zgraditi v roku dveh let odkar je pisno obvestil ministrstvo, da z njegove strani takšen interes obstaja.

(5)

Agencija opravlja nadzor nad odprtostjo širokopasovnih omrežij, zgrajenih s sredstvi iz prvega odstavka tega člena in nad izpolnitvijo obveznosti gradnje iz prejšnjega odstavka s strani osebe, ki je izkazala tržni interes.

4. člen

V 8. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Agencija s splošnim aktom uredi način spodbujanja skupne uporabe iz prejšnjega odstavka.«.

V prvem stavku dosedanjega drugega odstavka, ki postane tretji odstavek, se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedilom »prvega odstavka tega člena«.

Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Investitor oziroma lastnik druge vrste gospodarske javne infrastrukture mora v skladu s tehničnimi zmožnostmi operaterjem omrežij in zainteresiranim državnim organom omogočiti skupno uporabo svojih prostih zmogljivosti te infrastrukture. Med proste zmogljivosti se štejejo zlasti prazne ali delno izkoriščene cevi, neuporabljena optična vlakna ter zmogljivost nosilnih stebrov za obešanje dodatnih kablov za gradnjo omrežij elektronskih komunikacij.«.

Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.

5. člen

Na koncu 10.a člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Pri tem upošteva omejitve iz 7.a člena tega zakona glede nadzora odprtosti in gradnje omrežij.«.

6. člen

V drugem odstavku 11. člena se 4. točka spremeni tako, da se glasi:

»4. zagotavljanje ukrepov za končne uporabnike-invalide, ki jih določi vlada na usklajen predlog ministra in ministra oziroma ministrice, pristojnega oziroma pristojne za invalide (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za invalidsko varstvo), in ki končnim uporabnikom-invalidom omogočajo nediskriminatorno uporabo in dostop do javno dostopnih telefonskih storitev, vključno z dostopom do storitev v sili, imenikov in imeniških služb, kot ga imajo drugi končni uporabniki.«.

7. člen

Za osmim odstavkom 22. člena se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:

»(9) Ukrepe, ki spreminjajo tehnične podrobnosti predhodno naloženih obveznosti na podlagi tega člena in nimajo znatnega vpliva na trg, lahko naloži agencija z odločbo v upravnem postopku na podlagi analize upoštevnih trgov, ki je bila podlaga za predhodno naložene obveznosti in ob upoštevanju 125. člena tega zakona. Pred izdajo odločbe, ki spreminja tehnične podrobnosti predhodno naloženih obveznosti, mora agencija pridobiti mnenje organa, pristojnega za varstvo konkurence.«.

8. člen

Za 27. členom se dodata nova 27.a in 27.b člen, ki se glasita:

»27.a člen

(funkcionalna ločitev)

(1)

Kadar agencija ugotovi, da se z ustreznimi obveznostmi iz 23. do 27. člena tega zakona ni dosegla učinkovita konkurenca ter da obstajajo pomembni in trajni konkurenčne problemi ali tržne nepopolnosti, ugotovljene v zvezi z zagotavljanjem operaterskega dostopa, lahko z odločbo iz prvega odstavka 22. člena tega zakona vertikalno integriranemu operaterju izjemoma naloži obveznost, da dejavnosti, povezane z zagotavljanjem operaterskega dostopa, prenese na poslovno enoto, ki deluje neodvisno. Ta poslovna enota operaterski dostop zagotavlja vsem operaterjem, vključno z drugimi poslovnimi enotami v vertikalno integriranemu operaterju, po enakem časovnem razporedu in pod enakimi pogoji, tudi glede cen in kakovosti storitev, ter po enakih sistemih in postopkih.

(2)

Kadar namerava agencija naložiti obveznost funkcionalne ločitve po prvem odstavku tega člena, mora Evropski komisiji predložiti predlog, ki vključuje:

-

dokaze, ki utemeljujejo ugotovitve agencije;

-

utemeljeno oceno, da obstaja majhna možnost, da bo v razumnem časovnem obdobju prišlo do učinkovite in trajnostne konkurence na področju infrastrukture, ali pa je sploh ni;

-

analizo pričakovanega vpliva na regulacijo trga, na podjetje, vključno z analizo vpliva na zaposlene v neodvisni poslovni enoti in analizo vpliva na celotni sektor elektronskih komunikacij, kakor tudi na spodbude za naložbe v celotnem sektorju, zlasti ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju socialne in teritorialne kohezije, ter na druge zainteresirane stranke, še posebej glede na konkurenco in mogoče učinke na potrošnike;

-

analizo razlogov, ki utemeljujejo, da je obveznost funkcionalne ločitve najbolj učinkovit ukrep za uresničevanje rešitev, namenjenih obravnavanju težav, ugotovljenih glede konkurence ali tržne nepopolnosti.

(3)

Predlog ukrepa mora vsebovati naslednje sestavine:

-

natančno naravo in stopnjo ločitve in zlasti podroben opis pravnega statusa ločene poslovne enote;

-

opredelitev sredstev ločene poslovne enote in izdelkov oziroma storitev, ki jih bo ta enota zagotavljala;

-

ureditev vodenja za zagotovitev neodvisnosti osebja, ki je zaposleno v ločeni poslovni enoti, ter ustrezen sistem spodbud zanje;

-

pravila za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti;

-

pravila za zagotovitev preglednosti operativnih postopkov, zlasti za druge zainteresirane stranke;

-

program spremljanja dela, namenjen zagotavljanju izpolnjevanja obveznosti, vključno z objavo letnega poročila.

(4)

Po odločbi Evropske komisije o predlogu ukrepa agencija izvede usklajeno analizo različnih trgov, povezanih z dostopovnim omrežjem, v skladu s postopkom iz 21. člena tega zakona. Agencija na podlagi svoje ocene naloži, ohrani, spremeni ali umakne obveznosti iz 23. do 27. člena tega zakona.

(5)

Operaterju, ki mu je bila naložena funkcionalna ločitev, lahko agencija naloži tudi katerokoli drugo obveznost po tem zakonu.

27.b člen

(prostovoljna ločitev vertikalno integriranega operaterja)

(1)

Operater, ki je bil določen kot operater s pomembno tržno močjo na enem ali na več upoštevnih trgih, mora najmanj tri mesece vnaprej obvestiti agencijo o načrtovanem prostovoljnem prenosu vseh ali znatnega dela sredstev svojega krajevnega dostopovnega omrežja na drugo pravno osebo z drugim lastnikom ali ustanovitvi druge poslovne enote, ki bi vsem maloprodajnim ponudnikom, tudi operaterjevim lastnim maloprodajnim enotam, zagotavljala popolnoma enakovredne oblike operaterskega dostopa pod enakimi pogoji. Operaterji prav tako obvestijo agencijo o spremembi te namere in končnem izidu postopka prostovoljne ločitve.

(2)

Agencija oceni učinek načrtovane transakcije na obstoječe obveznosti, ki jih je naložila operaterju skladno z 22. členom tega zakona. V ta namen agencija skladno z 21. členom tega zakona brez odlašanja izvede usklajeno analizo upoštevnih trgov, povezanih z dostopovnim omrežjem. Agencija na podlagi svoje ocene naloži, ohrani, spremeni ali umakne obveznosti na teh upoštevnih trgih.

(3)

Pravno ali operativno ločenemu operaterju lahko agencija naloži katerokoli obveznost po tem zakonu.

9. člen

Na koncu prvega odstavka 36. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Postopki dodelitve radijskih frekvenc morajo biti odprti, pregledni in nediskriminatorni.«

Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(5) Agencija izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc fizični ali pravni osebi, ki je bila s preglednim in odprtim postopkom ministrstva ali lokalne skupnosti izbrana za upravljavca s pomočjo proračunskih sredstev zgrajenega širokopasovnega omrežja, za območje, na katerem je to omrežje zgrajeno. Odločba se izda na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek in brez izvedbe postopka iz 38. člena tega zakona.«.

10. člen

Za 36. členom se doda nov 36.a člen, ki se glasi:

»36.a člen

(usklajeno dodeljevanje radijskih frekvenc v zvezi s skupnimi izbirnimi postopki)

(1)

Če je bila uporaba določenih radijskih frekvenc usklajena, pogoji in postopki dostopa dogovorjeni, fizične ali pravne osebe, ki se jim dodelijo radijske frekvence, pa izbrane v skladu z mednarodnimi sporazumi in predpisi Evropske skupnosti, te osebe pridobijo pravico do uporabe teh radijskih frekvenc v Republiki Sloveniji skladno s tem zakonom.

(2)

Razen v primerih iz drugega in tretjega odstavka 35. člena tega zakona agencija izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc na podlagi splošnega upravnega postopka in brez predhodno izvedenega postopka javnega razpisa. Če so bili v postopku izbire iz prejšnjega odstavka izpolnjeni vsi pogoji, predpisani za dodelitev teh radijskih frekvenc s tem zakonom, jim agencija ne sme naložiti še dodatnih pogojev, meril ali postopkov, ki bi lahko omejili, spremenili ali upočasnili izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.

(3)

Fizične ali pravne osebe, ki v Republiki Sloveniji pridobijo pravico uporabe radijskih frekvenc iz prvega odstavka tega člena brez odločbe agencije, smejo te frekvence uporabljati le v skladu z izbirno odločbo institucij Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: izbirna odločba) in predpisom Evropske skupnosti, na podlagi katerega je bila izdana, ter morajo pri tem izpolnjevati tudi vse pogoje, ki iz njiju izhajajo. Agencija mora te osebe ustrezno obvestiti o njihovih pravicah in načinu njihovega uresničevanja v Republiki Sloveniji. Pri tem agencija upošteva izbirno odločbo in predpis Evropske skupnosti, na podlagi katerega je bila izdana.

(4)

Agencija spremlja in nadzira uporabo radijskih frekvenc iz prvega odstavka tega člena ter pri tem upošteva predpise Evropske skupnosti, vključno s poročanjem Evropski komisiji, kjer je to določeno.«.

11. člen

V četrtem odstavku 38. člena se v prvem stavku za besedo »javnosti« doda besedilo »ter na podlagi drugih ustreznih informacij, s katerimi razpolaga«.

12. člen

Za drugim odstavkom 48. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Kadar je predmet odločbe dodelitev radijskih frekvenc na podlagi izbirnega postopka iz prvega odstavka 36.a člena, odločba o dodelitvi radijskih frekvenc vsebuje tudi dodatne sestavine, potrebne za izvajanje predpisov Evropske skupnosti, vključno s pogoji, ki izhajajo iz takšne izbirne odločbe in predpisa Evropske skupnosti, na podlagi katerega je bila izdana.«.

Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

13. člen

V 49. členu se na koncu 8. točke pika nadomestiti s podpičjem, za njo pa se doda nova 9. točka, ki se glasi:

»9. pogoji, ki izhajajo iz izbirne odločbe iz 36.a člena tega zakona in predpisa Evropske skupnosti, na podlagi katerega je bila izdana.«.

14. člen

Za 52. členom se doda nov 52.a člen, ki se glasi:

»52.a člen

(kopičenje radijskih frekvenc z namenom omejevanja konkurence na trgu)

Operaterji ne smejo kopičiti radijskih frekvenc z namenom omejevanja konkurence na trgu radijskih komunikacij. Takšno ravnanje operaterja je med drugim razvidno iz dejstva, da operater ne uporablja radijske frekvence v obsegu in rokih, določenih v sami odločbi oziroma v ponudbi operaterja v javnem razpisu, ter za to ne obstajajo objektivni razlogi, na katere operater ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel predvideti v času podelitve odločbe, ali je iz njegovega ravnanja mogoče upravičeno domnevati, da je operater pridobil radijsko frekvenco z namenom omejevanja konkurence na trgu.«.

15. člen

V prvem odstavku 53. člena se pika na koncu 7. točke nadomesti s podpičjem, za njo pa se doda nova 8. točka, ki se glasi:

»8. je to potrebno zaradi izvajanja predpisov Evropske skupnosti s področja elektronskih komunikacij.«.

V šestem odstavku se na koncu prvega stavka pred piko dodajo besede »zaradi motenja sprejema«.

Na koncu osmega odstavka se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če so izpolnjeni pogoji iz tega zakona.«.

16. člen

V četrtem odstavku 54. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:

»3. imetnik ni začel uporabljati radijske frekvence v roku, določenim v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc oziroma v ponudbi operaterja v javnem razpisu, ali se dodeljena radijska frekvenca v enoletnem obdobju med najmanj šestimi naključnimi preverjanji ni uporabljala, razen če z odločbo ni drugače določeno ali če imetnik s pisnimi dokazi ne dokaže nasprotnega;«.

Na koncu 4. točke se pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se dodata novi 5. in 6. točka, ki se glasita:

»5. plačilo za uporabo radijskih frekvenc oziroma znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine kljub večkratnemu opozorilu ni bil plačan;

6.

obstajajo druge hujše ali ponavljajoče se nepravilnosti pri izpolnjevanju pogojev za uporabo radijskih frekvenc iz 49. člena tega zakona, ki so navedeni v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc, če te nepravilnosti niso bile odpravljene z milejšimi ukrepi v postopku nadzora.«.

Peti odstavek se črta.

17. člen

Osmi odstavek 71. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(8) Operater mora do 15. januarja agenciji poslati izpis skupnega števila vseh številk po vrstah in blokih, ki so bile v preteklem letu prenesene k drugim operaterjem oziroma prenesene k njemu, in sicer s stanjem na dan 31. decembra preteklega leta, kakor mu ga pošlje upravljavec centralne zbirke podatkov prenesenih številk. Za pošiljanje podatkov o prenesenih številkah agenciji lahko operater pooblasti tudi upravljavca centralne zbirke podatkov prenesenih številk.«.

18. člen

V 72. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Operater javnega telefonskega omrežja oziroma izvajalec javno dostopnih telefonskih storitev mora uporabnikom-invalidom omogočiti klice v sili z uporabo govornih in znakovnih jezikov ter drugih oblik negovorjenih jezikov. Operater oziroma izvajalec zagotavlja tovrstne klice v sili na način in v obsegu, kot je to tehnično mogoče. Če operater oziroma izvajalec zatrjuje, da ne more zagotavljati obveznosti v skladu s prejšnjima stavkoma, nosi breme dokazovanja tehnične nezmožnosti zagotavljanja tovrstnih klicev v sili.«.

Za dosedanjim drugim odstavkom, ki postane tretji odstavek, se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Operater javnega telefonskega omrežja oziroma izvajalec javno dostopnih telefonskih storitev mora obveščati svoje uporabnike o obstoju in pomenu enotne evropske telefonske številke za klic v sili »112«, preko objave na svojih spletnih straneh, in v imeniku, na vidnem mestu. Gostujoče uporabnike mora ob vstopu v njegovo omrežje še dodatno obvestiti s SMS sporočilom. Vsebino obvestila določi organ, pristojen za obravnavo klicev v sili na enotno evropsko številko za klic v sili »112«.«.

Za dosedanjim tretjim odstavkom, ki postane peti odstavek, se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

»(6) Zloraba klica v sili je prepovedana. Klic v sili zlorabi, kdor kljub vsakokratnemu opozorilu organa, ki sprejema klice v sili, da vsebina klica ni taka, da bi jo obravnaval kateri koli organ, ki je v Republiki Sloveniji določen za sprejem takih klicev, najmanj trikrat v enem dnevu in z enakim namenom kliče številko za klic v sili.«

19. člen

V drugem odstavku 78. člena se v zadnjem stavku za besedama »vključno zaradi« doda besedilo »dopustnosti skupne uporabe zgrajenih zmogljivosti služnostnega upravičenca s strani le-tega ter drugih fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja, skladno z določbami tega zakona in«.

20. člen

Na koncu 80. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Obvezna sestavina odločbe o ustanovitvi služnosti je določba o dopustnosti skupne uporabe zgrajenih zmogljivosti služnostnega upravičenca s strani le-tega ter drugih fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja skladno s tem zakonom.«

21. člen

84. člen se spremeni tako, da se glasi:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-B)

Časovnica