Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter...

3846. Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje

Na podlagi osmega odstavka 27. člena, štirinajstega odstavka 28. člena, četrtega odstavka 30. člena in 31. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11 in 57/12) ter 7. člena Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje

I. SPLOŠNE DOLOČBE IN SPLOŠNI POGOJI

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa splošne in posebne pogoje za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči (v nadaljnjem besedilu: pomoč), spodbude po pravilu de minimis, pomoč za tekoče poslovanje ter način uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje in davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje iz 27., 28., 30. in 31. člena Zakona spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12, 46/16 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: zakon).

2. člen

(izrazi)

(1)

Prejemniki pomoči iz prejšnjega člena te uredbe so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: podjetje), pod pogoji iz zakona in te uredbe.

(2)

Mikro, mala in srednje velika podjetja po tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: MSP) so podjetja, kakor jih določa Priloga I Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).

3. člen

(cilj pomoči)

Cilj pomoči je spodbujati skladni regionalni razvoj na konkurenčnem notranjem trgu z znižanjem stroškov podjetjem, kar ima ugodne učinke na izboljšanje relativnega položaja manj razvitih upravičenih območij »a« in »c« v skladu z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči, v primerjavi z območji v soseščini glede gospodarske razvitosti, zaposlenosti in kakovosti življenja.

4. člen

(področja uporabe)

(1)

Določbe te uredbe veljajo za pomoči, dodeljene v vseh sektorjih, razen:

a)

v sektorju ribištva in akvakulture, kakor jo zajema Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2020/560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 glede posebnih ukrepov za ublažitev vpliva izbruha covida-19 na sektor ribištva in akvakulture (UL L št. 130 z dne 24. 4. 2020, str. 11), z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči za dostop MSP do finančnih sredstev, pomoči na področju raziskav in razvoja, pomoči za inovacije za MSP, pomoči za prikrajšane in invalidne delavce, regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, pomoči za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja, od 1. julija 2023 pomoči v obliki znižanja okoljskih davkov v skladu s točko (f) prvega odstavka in tretjim odstavkom 15. člena Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L št. 283 z dne 31. 10. 2003, str. 51), pomoči v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, razen za operacije v skladu s prvim odstavkom 1. člena Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), pomoči za mikropodjetja v obliki javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote iz 19.c člena Uredbe 651/2014/EU ter pomoči za mala in srednje velika podjetja v obliki začasnih javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote, proizvedene iz zemeljskega plina ali električne energije, iz 19.d člena Uredbe 651/2014/EU za ublažitev posledic zvišanja cen po ruski vojni agresiji proti Ukrajini;

b)

v primarnem sektorju kmetijske proizvodnje, z izjemo regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, pomoči za svetovanje v korist MSP, pomoči za financiranje tveganja, pomoči za raziskave in razvoj, pomoči za inovacije za MSP, okoljske pomoči, pomoči za usposabljanje, pomoči za prikrajšane in invalidne delavce, pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, pomoči za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja, pomoči v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, pomoči za mikropodjetja v obliki javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote iz 19.c člena Uredbe 651/2014/EU in pomoči za MSP v obliki začasnih javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote, proizvedene iz zemeljskega plina ali električne energije, iz 19.d člena Uredbe 651/2014/EU za ublažitev posledic zvišanja cen po ruski vojni agresiji proti Ukrajini;

c)

v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov v naslednjih primerih:

-

kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje,

-

kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce;

d)

za pomoč za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, kakor jo zajema Sklep Sveta 2010/787/EU z dne 10. decembra 2010 o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov (UL L št. 336 z dne 21. 12. 2010, str. 24);

e)

za vrste regionalne pomoči iz 8. člena te uredbe.

(2)

Pomoč po tej uredbi ni dovoljena za podjetja v težavah po 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU. Navedeno ne velja za podjetja, ki 31. decembra 2019 niso bila v težavah, a so v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021 postala podjetja v težavah.

(3)

Podjetje v težavah iz prejšnjega odstavka pomeni podjetje, za katero velja vsaj ena od naslednjih okoliščin:

a)

če je v primeru družbe z omejeno odgovornostjo, razen za mala in srednje velika podjetja, ki obstajajo manj kot tri leta, zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala. To je, kadar nakopičene izgube, ki se odštejejo od rezerv (in vseh drugih elementov, ki se na splošno štejejo kot del lastnih sredstev družbe), povzročijo negativen kumulativni znesek, ki presega polovico vpisanega osnovnega kapitala;

b)

če je v primeru družbe, v kateri vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe, razen za mala in srednje velika podjetja, ki obstajajo manj kot tri leta, zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica njenega kapitala, kot je prikazan v računovodskih izkazih družbe;

c)

če je podjetje v postopku zaradi insolventnosti ali če v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US, 57/23 – odl. US in 102/23) izpolnjuje merila za uvedbo kolektivnega postopka zaradi insolventnosti na zahtevo njegovih upnikov;

č)

če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in posojila še ni vrnilo ali prekinilo jamstva ali če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in je še vedno predmet načrta prestrukturiranja;

d)

če ni malo ali srednje veliko podjetje in je v zadnjih dveh letih:

-

knjigovodsko razmerje med dolgovi in lastnim kapitalom večje od 7,5 in

-

razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) ter kritjem obresti nižje od 1,0.

(4)

Pomoč ni dovoljena za dejavnosti, povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno dejavnostjo.

(5)

V trenutku izplačila pomoči mora imeti podjetje, ki prejema pomoč, v sodnem registru registrirano vsaj podružnico.

(6)

Pomoč ni dovoljena v primerih, ko bi se uporabi domačega blaga dajalo prednost pred uporabo uvoženega blaga.

(7)

Določbe te uredbe ne veljajo za upravičence, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč iste države članice razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom EU.

5. člen

(dodeljevanje pomoči)

(1)

Pomoči se dodeli na podlagi javnega razpisa, posamične vloge ali uveljavljanja davčne olajšave.

(2)

Pomoči se dodeljujejo v skladu s to uredbo in v skladu z Uredbo 651/2014/EU, Uredbo Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2831/EU), Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbo (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391 z dne 5. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU), in Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391 z dne 5. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 717/2014/EU).

6. člen

(poročanje o dodeljenih pomočeh in hramba dokumentov)

(1)

Državni organi, ki dodeljujejo pomoč (v nadaljnjem besedilu: dajalci pomoči), poročajo o dodeljenih pomočeh državnemu organu, pristojnemu za regionalni razvoj, zaradi priprave poročil v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04; v nadaljnjem besedilu: ZSDrP) in uredbo, ki ureja posredovanje podatkov in poročanje o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh de minimis.

(2)

Državni organ, ki je dodelil pomoč, vodi podrobno evidenco z informacijami in dodatno dokumentacijo, ki je potrebna za ugotovitev, da so izpolnjeni vsi pogoji iz te uredbe ter Uredbe 651/2014/EU. Evidenca se hrani deset let od dneva dodelitve pomoči ali od dneva zadnje dodelitve pomoči v okviru sheme pomoči.

(3)

Vsaka tri leta izvede državni organ, pristojen za regionalni razvoj, celovito vrednotenje učinkov dodeljenih regionalnih pomoči v preteklih treh letih. Potrebne podatke in delne analize pridobi državni organ, pristojen za regionalni razvoj, od dajalcev pomoči na podlagi pisne zahteve.

(4)

Odgovorna oseba prejemnika pomoči mora podati izjave in razkriti zahtevane podatke tako, da jih je mogoče preveriti. V primeru posredovanja lažnih podatkov ali druge ugotovljene zlorabe mora dajalec pomoči nemudoma začeti ustrezne odškodninske in kazenske postopke.

(5)

Državni organ, pristojen za regionalni razvoj, preverja izvajanje te uredbe. Dajalci pomoči mu morajo poročati o ugotovljenih pomanjkljivostih in ugotovljenih sistematičnih nepravilnostih pri izvajanju te uredbe v 30 dneh, potem ko je bila nepravilnost bila ugotovljena.

(6)

Če se po izplačilu sredstev ugotovi, da so bila sredstva izplačana neupravičeno, dajalec pomoči zahteva vračilo neupravičeno izplačanih sredstev na podlagi zahtevka za vračilo najpozneje v 30 dneh od prejema zahtevka za vračilo, povečana za zakonske zamudne obresti od dneva nakazila na TRR upravičenca do dneva vračila v proračun Republike Slovenije. Dajalec pomoči lahko zahteva vračilo izplačanih sredstev tudi, če je prejemnik pomoči navajal lažne, neresnične ali zavajajoče podatke.

7. člen

(kumulacija pomoči)

(1)

Zgornje meje pomoči in pragovi za priglasitev, določeni v tej uredbi, veljajo ne glede na to, iz katerih javnih sredstev je pomoč dodeljena in ali je pomoč dodeljena v okviru več shem ali individualnih pomoči hkrati. Upošteva se skupni znesek državne pomoči za dejavnost, projekt ali podjetje. Pomoč za iste upravičene stroške se lahko kumulira le, če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s to uredbo.

(2)

Pomoč se ne sme združevati s pomočjo de minimis glede na iste upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči.

II. REGIONALNA POMOČ

8. člen

(izločena področja)

(1)

Poleg omejitev področij uporabe iz 4. člena te uredbe pomoč ni dovoljena:

-

v sektorju jeklarstva, lignita in premogovništva,

-

za pomoč prometnemu sektorju in povezani infrastrukturi, pomoč za proizvodnjo, shranjevanje, prenos in distribucijo energije ter energetsko infrastrukturo ter pomoč v sektorju širokopasovnih povezav.

-

v proizvodnji, distribuciji energije in energetski infrastrukturi,

-

v jeklarstvu in železarstvu za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov iz 43. točke 2. člena Uredbe 651/2014/EU,

-

v industriji sintetičnih vlaken za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov iz 44. točke 2. člena Uredbe 651/2014/EU, ter

-

v prometnem sektorju in s tem povezani infrastrukturi iz 45. točke 2. člena Uredbe 651/2014/EU.

(2)

Pomoč je dovoljena v primerih prenosa enake ali podobne dejavnosti ali njenega dela iz poslovne enote v eni pogodbenici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (začetna poslovna enota) v poslovno enoto v drugi pogodbenici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v kateri se izvede naložba, ki prejme pomoč (poslovna enota, ki prejme pomoč), če upravičenec pred dodelitvijo pomoči potrdi, da ni izvedel premestitve enake ali podobne dejavnosti ali njenega dela v poslovno enoto, v kateri naj bi se izvajala začetna investicija, za katero zaproša za pomoč, v dveh letih pred zahtevkom za pomoč, in se zaveže, da tega ne bo storil še dve leti po zaključku začetne investicije, za katero prosi za pomoč.

(3)

Za prenos iz prejšnjega odstavka se šteje, če se izdelek ali storitev v začetni poslovni enoti in poslovni enoti, ki prejme pomoč, vsaj delno uporablja za isti namen in izpolnjuje zahteve ali potrebe iste vrste strank, pri tem pa nastane tudi izguba delovnih mest pri enaki ali podobni dejavnosti v eni od začetnih poslovnih enot upravičenca v Evropskem gospodarskem prostoru. Enaka ali podobna dejavnost pomeni dejavnost, zajeto v istem razredu (štirimestni številčni šifri) SKD 2008 oziroma Uredbe (ES) št. 1893/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L št. 393 z dne 30. 12. 2006, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/1243 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: NACE Rev. 2).

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek se izgube delovnih mest pri enaki ali podobni dejavnosti v eni od začetnih poslovnih enot upravičenca v Evropskem gospodarskem prostoru, do katerih pride med 1. januarjem 2020 in 30. junijem 2021, ne štejejo za prenos, če so bile zaveze iz drugega odstavka tega člena podane pred 31. decembrom 2019.

(5)

Pomoč v sektorju ribištva in akvakulture ni dovoljena podjetjem, ki so storila eno ali več kršitev iz točk (a) do (d) prvega odstavka 10. člena in tretjega odstavka 10. člena Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 149 z dne 20. 5. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/1781 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) 2016/1139 v zvezi z zmanjšanjem ribolovne zmogljivosti v Baltskem morju ter Uredbe (EU) št. 508/2014 v zvezi s trajnim prenehanjem ribolovnih dejavnosti flot, ki lovijo trsko iz vzhodnega Baltskega morja, trsko iz zahodnega Baltskega morja in sleda iz zahodnega Baltskega morja (UL L št. 400 z dne 30. 11. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 508/2014/EU), in za operacije, naštete v 11. členu Uredbe 508/2014/EU.

9. člen

(intenzivnost pomoči)

(1)

Intenzivnost pomoči za začetne investicije na upravičenem območju, izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne sme preseči največje intenzivnosti pomoči, določene v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči.

(2)

Za izračun intenzivnosti pomoči in upravičenih stroškov se uporabijo številčni podatki pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev. Dokumentarna dokazila upravičenih stroškov morajo biti razumljiva, podrobna in posodobljena. Zneski upravičenih stroškov se lahko izračunajo v skladu z možnostmi poenostavljenega obračunavanja stroškov, kot ga predvideva davčna zakonodaja, če se dejavnost vsaj delno financira iz enega od skladov EU, ki dovoljuje uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, in če je kategorija stroškov upravičena v skladu s predpisi, ki urejajo črpanje iz sredstev Skladov EU.

10. člen

(nameni, pogoji in merila dodeljevanja)

(1)

Začetna investicija pomeni eno od naslednjega:

a)

investicijo v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, povezano z:

-

vzpostavitvijo nove poslovne enote,

-

razširitvijo zmogljivosti obstoječe poslovne enote,

-

diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote na proizvode ali storitve, ki jih prej ni proizvajala ali zagotavljala, ali

-

bistveno spremembo v celotnem procesu proizvajanja proizvodov ali zagotavljanja storitev, na katere se nanaša naložba v poslovni enoti, ali

b)

pridobitev sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, ki je prenehala delovati ali bi prenehala delovati, če ne bi bila kupljena. Nakup delnic ali poslovnih deležev se ne šteje za začetno investicijo.

(2)

Investicija je začetna investicija pod pogojem:

-

da investitor nabavi opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva ali poslovno enoto od poslovno ali zasebno nepovezane osebe in

-

da transakcija poteka pod tržnimi pogoji.

(3)

Na upravičenih območjih »a«, opredeljenih v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči, lahko prejmejo pomoč za začetne investicije MSP in velika podjetja. Na upravičenih območjih »c«, opredeljenih v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči, lahko prejmejo pomoč za začetne investicije MSP, velika podjetja pa le pomoč za investicijo, ki ustvarja novo gospodarsko dejavnost.

(4)

Nakup delnic ali poslovnega deleža se ne šteje za začetno investicijo, ki ustvarja novo gospodarsko dejavnost. Nova gospodarska dejavnost pomeni:

a)

investicijo v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, povezano z:

-

vzpostavitvijo nove poslovne enote ali

-

diverzifikacijo dejavnosti poslovne enote pod pogojem, da nova dejavnost ni enaka ali podobna dejavnosti, ki jo poslovna enota že opravlja, ali

b)

pridobitev sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, ki je prenehala delovati ali bi prenehala delovati, če ne bi bila kupljena, in ki jo kupi investitor, pod pogojem, da nova dejavnost, ki naj bi se izvajala s pridobljenimi sredstvi, ni enaka ali podobna dejavnosti, ki jo poslovna enota že opravlja pred pridobitvijo.

(5)

Pri ugotavljanju povezanosti investitorja s prodajalcem pri pridobitvi sredstev poslovne enote iz točke b) prvega odstavka tega člena in druge alineje prejšnjega odstavka se uporablja opredelitev povezanih podjetij, kot jo določa 3. člen priloge I Uredbe 651/2014/EU.

(5)

Pri dodeljevanju pomoči se pri javnih razpisih poleg meril za doseganje ciljev javnih razpisov in ob upoštevanju minimalnega praga točk, ki jih mora doseči izbran projekt, uporabljata z najmanj desetodstotno utežjo tudi vsako od naslednjih meril:

-

uvrstitev na obmejno problemsko območje po prvem odstavku 24. člena zakona ter

-

uvrstitev na problemsko območje z visoko brezposelnostjo po 25. členu zakona.

(7)

Regionalna pomoč za raziskovalno infrastrukturo se dodeli ob pogoju, da prejemnik pomoči zagotavlja pregleden in nediskriminatoren dostop do te infrastrukture vsem, ki izkažejo za to interes.

(6)

Za del enotnega investicijskega projekta se šteje vsaka začetna investicija v zvezi z enako ali podobno dejavnostjo, ki so jo začeli isti investitor in z njim povezana podjetja v obdobju treh let od datuma začetka del pri drugi investiciji, ki prejema pomoč, v isti regiji na ravni 3 standardne klasifikacije teritorialnih enot (SKTE 3), kakor jih določa Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (nuts) (UL L št. 154 z dne 21. 6. 2003, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/1755 z dne 8. avgusta 2019 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L št. 270 z dne 24. 10. 2019, str. 1).Če gre pri takem enotnem investicijskem projektu za velik investicijski projekt, skupni znesek pomoči ne sme preseči prilagojenega zneska pomoči iz drugega odstavka 17. člena te uredbe.

(7)

Nadomestna investicija se ne šteje za začetno investicijo. Nadomestna investicija pomeni nadomestitev obstoječe zgradbe ali stroja ali njunih delov z novo, posodobljeno zgradbo ali strojem, brez povečanja proizvodne zmogljivosti za najmanj 25 % ali brez temeljnega spreminjanja vključene narave proizvodnje ali tehnologije.

11. člen

(instrumenti in preglednost)

(1)

Pomoč se dodeli v obliki:

-

subvencij začetnih investicij,

-

subvencij obresti,

-

davčnih ugodnosti,

-

garancij oziroma

-

posojil z obrestno mero, ki je nižja od tržne.

(2)

Pomoč se lahko dodeli z instrumenti iz prejšnjega odstavka, če je mogoče vnaprej in brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent nepovratnih sredstev.

(3)

Pomoč v obliki ugodnega posojila z obrestno mero, ki je nižja od tržne, se lahko dodeli, če je bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi referenčne obrestne mere, ki velja ob dodelitvi pomoči in jo določi Evropska Komisija, in če je zavarovano z običajnim zavarovanjem ter ne vključuje neobičajnih tveganj.

(4)

Višina pomoči v obliki garancije se izračuna na podlagi premij varnega pristana, opredeljenih v Obvestilu Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki garancij (UL C št. 155/2008 z dne 20. 6. 2008, str. 10). Za MSP, ki nimajo zgodovine kreditne sposobnosti ali bonitetne ocene, se premija varnega pristana določi v višini 3,8 odstotka. Višina državne pomoči je razlika med premijo varnega pristana in dejansko premijo, ki jo plača podjetje.

(5)

Pomoč v obliki davčnih ugodnosti se lahko dodeli, kadar ukrep določa najvišjo vrednost, s katero se zagotovi, da veljavni prag za dodelitev državne pomoči ni presežen.

12. člen

(upravičeni stroški)

(1)

Upravičeni stroški investicije zajemajo opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva.

(2)

Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, oprema in stroji.

(3)

Neopredmetena osnovna sredstva so prenos tehnologije z nakupom patentnih pravic, licenc, blagovnih znamk, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja.

(4)

Pri pomoči, odobreni za diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote na proizvode in storitve, ki jih ta poslovna enota prej ni proizvajala ali zagotavljala, morajo upravičeni stroški za najmanj 200 odstotkov presegati knjigovodsko vrednost sredstev, ki se ponovno uporabijo. Upošteva se knjigovodska vrednost sredstev v poslovnem letu pred začetkom del.

(5)

Pri pomoči, odobreni velikemu podjetju za bistveno spremembo proizvodnega procesa v celotnem procesu proizvajanja proizvodov ali zagotavljanja storitev, na katere se nanaša naložba v poslovni enoti iz četrte alineje točke a) prvega odstavka 10. člena te uredbe, morajo upravičeni stroški presegati znesek amortizacije sredstev, povezanih s proizvodnim procesom, ki naj bi se posodobil, v zadnjih treh poslovnih letih.

(6)

Stroški zakupa obratov in strojev se štejejo za upravičene stroške samo pod pogojem, če je zakup izveden v obliki finančnega zakupa in zakupna pogodba vsebuje določbe o obveznem nakupu sredstev po izteku zakupa.

(7)

Stroški zakupa zemljišč in zgradb se štejejo za upravičene stroške, če je zakupna pogodba sklenjena za najmanj pet let po predvidenem dokončanju investicije za velika podjetja in najmanj tri leta za MSP.

(8)

Razen pri MSP in pri pridobitvi sredstev poslovne enote morajo biti nabavljena osnovna sredstva nova. Pomoč za rabljena osnovna sredstva ni dovoljena, če so ta že bila sofinancirana z javnimi sredstvi. Pri nakupu rabljenih osnovnih sredstev lahko dajalec pomoči od investitorja zahteva cenitev pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, kot ga določa Zakon o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08, 63/13 – ZS-K, 84/18 in 115/21; v nadaljnjem besedilu: Zakon o revidiranju) in sledljivost kupoprodajnih pogodb do prvoizdanega računa.

(9)

Pri pridobitvi sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, ki je prenehala delovati ali bi prenehala delovati, če ne bi bila kupljena, mora investitor pridobiti cenitveno poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, kot ga določa Zakon o revidiranju, transakcija pa mora potekati pod tržnimi pogoji. Upoštevajo se samo stroški nakupa sredstev od tretjih oseb, ki niso povezane z investitorjem. Če član družine prvotnega lastnika ali eden ali več od zaposlenih prevzame malo podjetje, ne velja pogoj, da se sredstva kupijo od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem. Vrednost osnovnih sredstev, pridobljenih s pomočjo, dodeljeno pred nakupom, je treba odšteti od upravičenih stroškov. Če je po pridobitvi sredstev upravičena do pomoči s temi sredstvi povezana investicija, je treba upravičene stroške te investicije prišteti k stroškom, povezanim s pridobitvijo sredstev poslovne enote.

(10)

Upravičeni stroški investicij v neopredmetena osnovna sredstva lahko znašajo pri velikih podjetij največ 50 odstotkov vseh upravičenih stroškov začetne investicije, pri MSP pa 100 odstotkov stroškov neopredmetenih sredstev.

(11)

Upravičeni stroški za ustvarjanje novih zaposlitev, povezanih z izvedbo začetne investicije, so pod dodatnimi pogoji iz 16. člena te uredbe lahko tudi stroški dela na novo zaposlenih delavcev za največ dve leti. Kot strošek dela se lahko upošteva celotni znesek, ki ga mora prejemnik pomoči dejansko plačati v zvezi s posamezno zaposlitvijo in vključuje bruto plačo pred obdavčitvijo in obvezne prispevke, kot so prispevki za socialno varnost, ter stroški otroškega in starševskega varstva. Vse nove zaposlitve se morajo zapolniti najpozneje v treh letih po dokončanju investicije.

13. člen

(spodbujevalni učinek in drugi pogoji)

(1)

Pomoč je mogoče dodeliti samo, če je investitor vložil vlogo za dodelitev, preden se projekt začne izvajati. Vloga mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

-

ime in velikost podjetja,

-

opis projekta, vključno z dnevom začetka in dokončanja,

-

lokacija projekta,

-

seznam ter opredelitev vrste in višine upravičenih ter neupravičenih stroškov projekta,

-

vrsto pomoči (instrument) in

-

znesek državne pomoči, potreben za projekt.

(2)

Za začetek izvajanja projekta se šteje trenutek, ko je sklenjena prva obvezujoča zaveza za začetek dejavnosti v zvezi s projektom. Začetek del pomeni bodisi začetek gradbenih del v okviru investicije bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere investicije ni več mogoče preklicati, če do nje pride pred začetkom gradbenih del, razen pripravljalnih del, kakor so nakup zemljišča, pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti. Pri pridobitvi sredstev poslovne enote pomeni začetek del trenutek, ko se pridobi predujem ali kupnina za pridobljena sredstva.

Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje

Časovnica