Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v...

883. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-A)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-A)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 4. marca 2010.

Št. 003-02-3/2010-9

Ljubljana, dne 12. marca 2010

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZVZelP-A)

1. člen

V Zakonu o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) se v drugem odstavku 1. člena črta besedilo »za konvencionalne in visoke hitrosti«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv:

-

Direktive 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44), zadnjič spremenjene z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2008/110/ES z dne 16. decembra 2008 o spremembah Direktive 2004/49/ES o varnosti na železnicah Skupnosti (UL L št. 345 z dne 23. 12. 2008, str. 62) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES);

-

Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (prenovitev) (UL L št. 191 z dne 18. 7. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo Komisije 2009/131/ES z dne 16. oktobra 2009 o spremembi Priloge VII k Direktivi 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (UL L št. 273 z dne 17. 10. 2009, str. 12) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/57/ES);

-

Direktive 2007/59/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 51; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/59/ES).«.

2. člen

Tretji in četrti odstavek 2. člena se spremenita tako, da se glasita:

»(3) Strukturni podsistemi so:

a)

Infrastruktura

Podsistem vsebuje železniške tire, kretnice, gradbene objekte (mostovi, predori itd.) in pripadajočo infrastrukturo na postajah (peroni, območja dostopa, vključno z upoštevanjem potreb oseb z omejeno mobilnostjo itd.).

b)

Energija

Podsistem vsebuje naprave, namenjene elektrifikaciji, vključno z vozno mrežo in vlakovno opremo za merjenje porabe električne energije.

c)

Vodenje-upravljanje in signalizacija

Podsistem vsebuje opremo, potrebno za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora voženj vlakov.

d)

Tirna vozila

Podsistem vsebuje strukturo, vodenje in nadzorne sisteme vlakovne opreme, tokovne odjemnike, vlečna vozila in vozila za pretvarjanje energije, zavorne naprave, naprave za spenjanje vagonov, tekalne mehanizme (vozni podstavek, osi itd.) in vzmetenje, vrata, vmesnike človek/stroj (voznik, vlakovno osebje in potniki, vključno z upoštevanjem potreb oseb z omejeno mobilnostjo), pasivne in aktivne varnostne naprave in pripomočke, ki so potrebni za zdravje potnikov in vlakovnega osebja.

(4)

Operativni podsistemi so:

a)

Vodenje in upravljanje prometa

V podsistem spadajo postopki in dodatna oprema, ki omogoča usklajeno obratovanje raznih strukturnih podsistemov med normalnim ali zmanjšanim obratovanjem, vključno s sestavo vlaka, vožnjami vlakov ter načrtovanjem in upravljanjem prometa. V ta podsistem spada tudi strokovna usposobljenost, ki se lahko zahteva za opravljanje čezmejnih storitev v železniškem prometu.

b)

Vzdrževanje

V podsistem spadajo postopki, dodatna oprema in logistični centri za vzdrževanje in rezerve, ki omogočajo obvezna popravila in preventivno vzdrževanje za zagotavljanje interoperabilnosti železniškega sistema in njegove učinkovitosti.

c)

Telematske aplikacije za potniški in tovorni promet

Ta podsistem zajema:

-

aplikacije za potniški promet, vključno s sistemi, ki potnikom dajejo informacije pred in med vožnjo, sisteme za rezervacije in plačila, za upravljanje prtljage in upravljanje povezav med železnico in drugimi načini prevoza;

-

aplikacije za tovorni promet, vključno z informacijskimi sistemi (spremljanje tovora in vlakov v realnem času), ranžirni sistemi in sistemi usmerjanja vlakov, sistemi rezervacij, plačil in fakturiranja, upravljanje povezav z drugimi načini prevoza in izdelava elektronskih spremnih dokumentov.«.

3. člen

Besedilo 4. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Vseevropski železniški sistem obsega vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti in vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti, kot sta določena v Prilogi I Direktive 2008/57/ES.

(2)

Na območju Republike Slovenije del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti obsega železniške podsisteme na omrežju glavnih prog in tirna vozila, predvidena za vožnjo na celotnem vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti ali njegovem delu.

(3)

Za projektiranje, gradnjo, vzdrževanje in obratovanje vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in neposredno določila prilog Direktive 2008/57/ES ter izdane tehnične specifikacije interoperabilnosti za visoke hitrosti.«.

4. člen

Besedilo 5. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

»avtostop naprave« so naprave, ki samodejno nadzorujejo in uravnavajo varno vožnjo vlaka v skladu s predpisi;

2.

»del podsistema« je skupina komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, in zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kot je na primer programska oprema;

3.

»evropska specifikacija« pomeni skupno tehnično specifikacijo, evropsko tehnično soglasje ali nacionalni standard, ki uvaja evropski standard, kot je določeno v Prilogi XXI k Direktivi 2004/17/ES;

4.

»gradnja« je izvedba del, s katerimi se zgradi nov podsistem ali del podsistema;

5.

»imetnik tirnega vozila« je oseba, ki je lastnik tirnega vozila ali ima pravico tirno vozilo uporabljati v železniškem prometu na podlagi najemne ali druge pogodbe in je kot tak vpisan v nacionalnem registru tirnih vozil;

6.

»incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je povezan z železniškim prometom in ki bi lahko vplival na njegovo varnost;

7.

»industrijski tir« je tir, ki se uporablja za prevoz blaga in oseb ali druge potrebe lastnika tega tira in ni sestavni del javne železniške infrastrukture;

8.

»izvršilni železniški delavci« so osebe, ki neposredno sodelujejo v železniškem prometu in izpolnjujejo pogoje, določene v tem zakonu;

9.

»lokomotive« so vlečna vozila, namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo;

10.

»mejna nakladalna masa« je masa, do katere se glede na deklaracijo proizvajalca lahko obremeni posamezno železniško tirno vozilo;

11.

»motorniki in motorne garniture« so vlečna vozila, namenjena za prevoz potnikov in njihove prtljage ter majhnih pošiljk ali samostojno vožnjo;

12.

»motorna vozila za posebne namene« so tirna vozila in stroji vseh vrst z lastnim pogonom (vključno s priključenimi vozili), namenjena za posebne namene (npr. za gradnjo in vzdrževanje železniških podsistemov ter odpravljanje posledic nesreč);

13.

»nacionalni predpisi« so predpisi, izdani v Republiki Sloveniji, ki se uporabljajo za izpolnjevanje bistvenih zahtev podsistemov in so priglašeni Evropski komisiji v skladu s tretjim odstavkom 14. člena tega zakona;

14.

»nacionalni varnostni predpisi« so predpisi, izdani v Republiki Sloveniji, ki urejajo varnost železniškega prometa in se uporabljajo za več kakor enega prevoznika;

15.

»nadgradnja« je večja sprememba podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno delovanje podsistema«;

16.

»največja dovoljena progovna hitrost« je tista predpisana največja hitrost na progi ali odsekih proge, ki se določi glede na geometrijske elemente proge, tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka;

17.

»največja hitrost vlaka« je hitrost, predpisana z voznim redom za posamezni vlak;

18.

»naročnik« je oseba, ki naroči projektiranje ali gradnjo, obnovo ali nadgradnjo podsistema. Ta oseba je lahko prevoznik, upravljavec, imetnik ali koncesionar, ki je odgovoren za izvedbo projekta, ter organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, določen v zakonu, ki ureja železniški promet;

19.

»nesreča« pomeni nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo vozna sredstva med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in drugi podobni dogodki;

20.

»obratovalno dovoljenje« je odločba, s katero varnostni organ dovoli vključitev podsistema ali dela podsistema v obratovanje;

21.

»obnova« je večje obnovitveno delo na podsistemu ali delu podsistema, s katerim se ne spreminja celotno delovanje podsistema;

22.

»obstoječi železniški sistem« sestavljajo obstoječe omrežje ter vozila vseh kategorij in izvorov za vožnjo po tej infrastrukturi;

23.

»omrežje« so proge, postaje, terminali in vse vrste fiksne opreme, potrebne za zagotovitev varnega in neprekinjenega delovanja železniškega sistema;

24.

»osnovni parameter« je vsak pravni, tehnični ali operativni pogoj, ki je bistvenega pomena za interoperabilnost in je določen v ustreznih TSI;

25.

»preiskovalni organ« je stalni organ za preiskavo nesreč in incidentov z vsaj enim preiskovalcem, ki je ob nesreči ali incidentu usposobljen in pristojen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja železniški promet;

26.

»posebni primer« pomeni katerikoli del vseevropskega železniškega sistema, za katerega so v TSI potrebni začasni ali trajni ukrepi zaradi geografskih, topografskih ali urbanističnih omejitev ali takih, ki vplivajo na združljivost z obstoječim sistemom. Vključuje lahko zlasti železniške proge in omrežja, ki so ločena od omrežja Skupnosti, nakladalni profil, tirno širino ali razdaljo med tiri in tirna vozila, namenjena izključno lokalni, regionalni ali muzejski uporabi, ter tirna vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države;

27.

»prevoznik« je gospodarska družba, katere glavna dejavnost je opravljanje oziroma zagotavljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ima za zagotavljanje omenjenih storitev licenco ter zagotavlja vleko vlakov, ali gospodarska družba, ki opravlja vleko vlakov in ima za zagotavljanje te storitve licenco;

28.

»proga druge železnice« je proga, na kateri se opravlja prevoz samo za potrebe posamezne gospodarske družbe, ki v zvezi s svojo dejavnostjo prevaža osebe ali blago;

29.

»projekt v poznejši fazi razvoja« je vsak projekt, katerega načrtovanje oziroma izgradnja je v fazi, v kateri je sprememba tehnične specifikacije nesprejemljiva za Republiko Slovenijo. Ta zadržek je lahko pravnega, pogodbenega, ekonomskega, finančnega, socialnega ali okoljskega značaja in ga je treba ustrezno utemeljiti;

30.

»resna nesreča« pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti; »velika škoda« pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj dva milijona eurov;

31.

»serija« je število identičnih tirnih vozil enega tipa zasnove;

32.

»sistem varnega upravljanja« pomeni organizacijo in ureditev, ki ju je vzpostavil upravljavec železniške infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu, da bi zagotovil varno upravljanje svojih dejavnosti;

33.

»skupne varnostne metode (SVM)« so metode, ki jih je treba uporabiti za opis ocene o stopnji varnosti in doseganja varnostnih ciljev ter skladnosti z drugimi varnostnimi zahtevami;

34.

»subjekt zadolžen za vzdrževanje« je subjekt, ki je zadolžen za vzdrževanje tirnega vozila in je kot tak registriran v nacionalnem registru tirnih vozil;

35.

»tehnični predpisi« so predpisi, izdani v Republiki Sloveniji, ki določajo zahtevane lastnosti podsistemov, delov podsistemov ali proizvodov ter postopek ugotavljanja in potrjevanja skladnosti s predpisanimi zahtevami;

36.

»tip« je tip tirnega vozila, ki opredeljuje osnovne značilnosti zasnove tirnega vozila, ki jih vsebuje enotno spričevalo o pregledu tipa, določeno v modulu B Sklepa 93/465/EGS;

37.

»tirno vozilo« je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (vlečna in vlečena vozila ter motorna vozila za posebne namene). Sestavljeno je iz enega ali več podsistemov ali delov podsistemov;

38.

»upravljavec« javne železniške infrastrukture je pravna oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;

39.

»usklajeni standard« je standard, ki sam ali skupaj z ostalimi standardi tvori rešitev za skladnost s pravnimi določbami in ga je sprejel eden od evropskih organov za standardizacijo;

40.

»varnostni organ« je organ, pristojen za naloge v zvezi z varnostjo in interoperabilnostjo v železniškem prometu v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet, in v skladu s tem zakonom, ali katerikoli skupni organ, ki sta mu Republika Slovenija in druga država članica Evropske unije zaupali te naloge, da bi zagotovil enotni varnostni režim za specializirano obmejno infrastrukturo;

41.

»vključitev v obratovanje« pomeni izvedbo vseh aktivnosti, s katerimi se podsistem ali del podsistema postavi v stanje načrtovanega delovanja;

42.

»vzdrževalna dela v javno korist na železniškem sistemu« (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalna dela v javno korist) so postopki, po katerih se izvedejo obnove in nadgradnje strukturnih podsistemov, s katerimi se lahko izboljšajo lastnosti teh podsistemov, ter so namenjeni zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb in se z njimi ne posega zunaj območja progovnega pasu, ter postopki, po katerih se izvedejo obnove in nadgradnje objektov in naprav izven progovnega pasu, ki so sestavni del strukturnih podsistemov in ne posegajo izven železniškega območja;

43.

»zamenjava v okviru vzdrževanja« je vsaka zamenjava komponent pri preventivnem ali korektivnem vzdrževanju s komponentami ali deli, ki imajo enako funkcijo in enako delujejo;

44.

»železniško območje« je zemljišče, na katerem je proga, ki obsega tudi progovni pas in postajna območja ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga, in dejavnost, povezana z nalogami upravljavca.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi s področja železniškega prometa, urejanja prostora in tehnični predpisi.«.

5. člen

V drugem odstavku 6. člena se črta besedilo »vzdrževalna dela v javno korist,«.

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(4) Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti ne veljajo za proge, ki so funkcionalno ločene od ostalega železniškega omrežja in so predvidene izključno za lokalni, mestni in primestni potniški promet, in za tirna vozila, predvidena izključno za lokalni, muzejski ali turistični namen, ki vozijo pod posebnimi pogoji.«.

6. člen

V prvem odstavku 7. člena se črtajo besede »za konvencionalne hitrosti«.

V peti alineji drugega odstavka se beseda »overovitev« nadomesti z besedo »verifikacija«.

Za drugim odstavkom se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Če se ugotovi, da TSI ne ustreza v celoti bistvenim zahtevam in bi bila lahko zaradi tega ogrožena varnost železniškega prometa, ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na predlog varnostnega organa od Evropske komisije zahteva, da se izvedejo posvetovanja z odborom iz 29. člena Direktive 2008/57/ES.«.

7. člen

Besedilo 8. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Sestavine TSI na primeren način zagotavljajo združljivost z obstoječim železniškim sistemom. S tem namenom se lahko za vsak sklop TSI predvidijo posebni primeri, če pa nekaterih tehničnih vidikov, ki ustrezajo bistvenim zahtevam, ni mogoče izrecno zajeti s TSI, se navedejo v prilogi k TSI kot odprta vprašanja.

(2)

TSI se lahko sklicujejo na evropske standarde ali specifikacije ali tehnične dokumente, ki jih objavi Evropska železniška agencija, če je to potrebno za doseganje ciljev interoperabilnosti. V teh primerih se evropski standardi, specifikacije ali tehnični dokumenti ali njihovi deli obravnavajo kot priloge k TSI in postanejo obvezni z začetkom veljavnosti TSI. Če evropskih standardov, specifikacij ali tehničnih dokumentov ni, se je do njihove izdelave možno sklicevati na jasno prepoznavne normativne dokumente, ki so dostopni in v javni uporabi.«.

8. člen

Besedilo 9. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Uporaba TSI je obvezna. Odstopanja od uporabe TSI so dovoljena v naslednjih primerih in okoliščinah:

-

ob gradnji novega podsistema, nadgradnji ali obnovi obstoječega podsistema ali v drugih primerih iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, ki so v času objave TSI v poznejši fazi razvoja, kar pomeni, da je že v teku umeščanje podsistema v prostor ali je v izdelavi projektna dokumentacija oziroma so zanje že sklenjene izvajalske pogodbe;

-

ob nadgradnji ali obnovi obstoječega podsistema, kadar je nakladalni profil, tirna širina, medtirna razdalja ali sistem električnega napajanja v teh TSI nezdružljiv s specifikacijami obstoječega podsistema;

-

v primeru gradnje, nadgradnje oziroma obnove obstoječega podsistema, če bi bila uporaba TSI v škodo ekonomski upravičenosti projekta ali združljivosti z obstoječim železniškim sistemom v Republiki Sloveniji;

-

če po nesreči ali naravni nesreči pogoji za hitro obnovo omrežja ekonomsko ali tehnično ne dopuščajo delne ali popolne uporabe ustreznih TSI;

-

za tirna vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države, v katerih se tirna širina razlikuje od tiste v glavnem železniškem omrežju znotraj Evropske unije.

(2)

Naročnik del ali njegov pooblaščeni zastopnik mora o nameravanem odstopanju od TSI pisno obvestiti varnostni organ in mu dostaviti dokumentacijo z navedbo TSI ali delov TSI, ki jih ne namerava uporabiti, obenem pa navesti ustrezne specifikacije, ki naj bi jih namesto tega uporabil.

(3)

V vseh primerih iz prvega odstavka tega člena mora ministrstvo na predlog varnostnega organa predhodno obvestiti Evropsko komisijo o nameravanem odstopanju in ji poslati dokumentacijo z informacijami, določenimi v Prilogi IX Direktive 2008/57/ES. Če Evropska komisija odločitve v primeru iz druge, tretje in pete alineje prvega odstavka tega člena ne sprejme v šestih mesecih po vložitvi popolnega zahtevka, se šteje, da je zahtevi ugodeno. V času od vložitve zahteve do dokončne odločitve Evropske komisije se lahko uporabijo alternativni predpisi, ki jih ministrstvo navede v dokumentaciji za vložitev zahtevka za odstopanje od TSI v skladu s Prilogo IX Direktive 2008/57/ES.

(4)

Ministrstvo Evropski komisiji v enem letu od začetka veljavnosti vsake posamezne TSI pošlje seznam projektov v poznejši fazi razvoja, ki potekajo na ozemlju Republike Slovenije.«.

9. člen

V prvem odstavku 11. člena se besedilo »v Prilogi IV Direktive 2001/16/ES in Prilogi IV Direktive 96/48/ES« nadomesti z besedilom »v Prilogi IV Direktive 2008/57/ES«.

Peti in šesti odstavek se spremenita tako, da se glasita:

»(5) Splošni gradbeni proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti in se vgrajujejo v železniško omrežje glavnih in regionalnih prog, so proizvodi, katerih lastnosti ustrezajo zahtevam za vgradnjo in imajo ustrezna dokazila o skladnosti v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode. Proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti ali niso splošni gradbeni proizvodi oziroma komponente interoperabilnosti iz prve alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno, se lahko vgrajujejo v železniško omrežje glavnih in regionalnih prog na podlagi dokazil o skladnosti, pridobljenih v skladu s predpisi. Za zagotovitev varnega delovanja železniškega omrežja mora biti za proizvode izveden postopek preverjanja združljivosti, ki ga izvede upravljavec na stroške lastnika.

(6)

Minister natančneje predpiše postopek ugotavljanja skladnosti proizvodov, ki niso komponente interoperabilnosti ali niso splošni gradbeni proizvodi oziroma komponente interoperabilnosti iz prve alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno, s predpisanimi zahtevami in postopek preverjanja združljivosti iz prejšnjega odstavka.«.

Sedmi odstavek se črta.

10. člen

Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Vseevropski železniški sistem, njegovi podsistemi, komponente interoperabilnosti in vmesniki morajo izpolnjevati bistvene zahteve, navedene v Prilogi III Direktive 2008/57/ES.

(2)

Za komponente interoperabilnosti, ki imajo ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, se šteje, da izpolnjujejo bistvene zahteve in se za njih ne smejo zahtevati ponovni pregledi, ki so že bili opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo. Prav tako se šteje, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo bistvene zahteve, če so v skladu s pogoji iz ustrezne TSI ali evropskih specifikacij, izdelanih zaradi uskladitve s temi pogoji. Enako velja v obdobju, ki ga določi posamezna TSI, za železniške proizvode, opredeljene v TSI kot komponente interoperabilnosti, ki so že bili dani na trg do začetka veljavnosti TSI. Rezervni deli za podsisteme, ki že obratujejo, ko začne veljati ustrezna TSI, se lahko vgrajujejo v te podsisteme, ne da bi bilo treba zanje opraviti postopek za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo.

(3)

Če evropska specifikacija ob sprejetju TSI še ni na voljo, skladnost s to specifikacijo pa je bistveni pogoj za zagotovitev interoperabilnosti, se lahko TSI sklicuje na zadnjo razpoložljivo različico osnutka evropske specifikacije ali različico, ki vključuje cel osnutek ali del tega osnutka.

(4)

Če evropske specifikacije, ki se neposredno ali posredno uporabljajo za doseganje ciljev interoperabilnosti, ne izpolnjujejo bistvenih zahtev, se lahko v skladu s postopkom, določenim v Direktivi 2008/57/ES, odloči o delnem ali popolnem umiku teh specifikacij iz publikacij, v katerih so objavljene.

(5)

Če se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo in je uporabljena z namenom, za katerega je izdelana, verjetno ne bo izpolnjevala bistvenih zahtev, je treba ukreniti vse potrebno za omejitev ali prepoved njene uporabe ali umik s trga. O tem in o sprejetih ukrepih ministrstvo na predlog varnostnega organa obvesti Evropsko komisijo ter navede razloge za tako odločitev. Pri tem posebej navede, ali je razlog za neskladnost neizpolnjevanje bistvenih zahtev, nepravilna uporaba ali neustreznost evropskih specifikacij.

(6)

Če se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, ni skladna z bistvenimi zahtevami, se proti tistemu, ki je izjavo izdal, sprožijo ustrezni postopki ter o tem obvesti Evropska komisija in druge države članice Evropske unije, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji pa mora storiti vse, kar je potrebno, za vzpostavitev skladnosti komponente interoperabilnosti in odpravo kršitve pod pogoji, ki jih določi ministrstvo. Če proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik neskladnosti ne odpravi, mora ministrstvo sprejeti vse potrebne ukrepe v skladu s prejšnjim odstavkom.«.

11. člen

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

»14. člen

(ES-verifikacija podsistemov)

(1)

Podsistemi vseevropskega železniškega sistema iz drugega odstavka 4. člena tega zakona morajo biti skladni s TSI in ustrezati bistvenim zahtevam. Zlasti je treba preveriti združljivost podsistema s sistemom, v katerega se vključuje, varnost vključitve teh podsistemov v skladu z drugim odstavkom 23. člena in prvim odstavkom 25. člena tega zakona in njihovo skladnost z določbami TSI o delovanju in vzdrževanju posameznih podsistemov. Skladnost z bistvenimi zahtevami je treba preverjati tudi med obratovanjem, in sicer za infrastrukturo v okviru podeljevanja in preverjanja varnostnega pooblastila, za tirna vozila pa v okviru podeljevanja in preverjanja varnostnih spričeval v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet. V ta namen se uporabljajo postopki za ocenjevanje in verifikacijo podsistemov v skladu z določili posamezne TSI.

(2)

ES-verifikacija je postopek, s katerim priglašeni organ na zahtevo naročnika ali proizvajalca ali njunega zastopnika s sedežem v Evropski uniji preveri in z izdajo potrdila o verifikaciji potrdi, da je podsistem interoperabilen v skladu z določili tega zakona in predpisi Evropske unije ter da se lahko vključi v obratovanje. Postopek verifikacije podsistemov mora potekati v skladu s postopkom, določenim v Prilogi VI Direktive 2008/57/ES. Priglašeni organ lahko po postopku iz Priloge VI Direktive 2008/57/ES izda tudi vmesno ES-izjavo o verifikaciji, da pokrije določene faze verifikacijskega postopka ali določene dele podsistema, če ustrezne TSI to omogočajo, pa lahko izda potrdilo o skladnosti za serijo podsistemov ali določenih delov teh podsistemov.

(3)

ES-verifikacija interoperabilnosti strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem, se glede izpolnjevanja bistvenih zahtev lahko sklicuje na TSI, kjer te obstajajo. Če teh ni, kot tudi v primerih odstopanja iz 9. člena tega zakona in ko gre za poseben primer, ki zahteva uporabo tehničnih predpisov, ki niso vključeni v ustrezne TSI, se postopek izvede na podlagi nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju bistvenih zahtev in so bili priglašeni Evropski komisiji. Seznam je treba ažurirati ob njegovi vsakokratni spremembi, po priglasitvi odstopanja v skladu z 9. členom tega zakona in po objavi posamezne TSI, istočasno pa se imenujejo tudi pristojni subjekti za izvedbo postopka ES-verifikacije podsistema v skladu s temi tehničnimi predpisi. Tehničnih predpisov, ki so izključno lokalne narave, ni potrebno uvrstiti na seznam nacionalnih predpisov, ki se priglasi Evropski komisiji, morajo pa se v tem primeru objaviti v registru infrastrukture.

(4)

Gradnja, vključevanje v obratovanje in obratovanje strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem in izpolnjujejo bistvene zahteve, se ne sme v nobenem primeru prepovedati, omejiti ali ovirati, zlasti pa se ne smejo zahtevati pregledi, ki so bili že opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o verifikaciji ali drugih enakovrednih postopkov, izvedenih v drugih državah članicah Evropske unije za preveritev skladnosti podsistemov z enakimi zahtevami v enakih delovnih pogojih. Dodatni pregledi se lahko zahtevajo samo takrat, ko se ugotovi, da strukturni podsistem ni v celoti skladen z Direktivo 2008/57/ES in ne izpolnjuje bistvenih zahtev. O nameravanih dodatnih pregledih mora ministrstvo na predlog varnostnega organa obvestiti Evropsko komisijo. V obvestilu mora navesti, ali je zahteva za nameravane dodatne preglede posledica neupoštevanja bistvenih zahtev, neustreznosti TSI ali njihove nepravilne uporabe.«.

12. člen

15. člen se spremeni tako, da se glasi:

»15. člen

(ES-izjava o verifikaciji)

(1)

ES-izjava o verifikaciji je dokument, ki ga na podlagi potrdila o verifikaciji pripravi naročnik in je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja, če gre za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, oziroma pogoj za izdajo obratovalnega dovoljenja, če gre za gradnjo ali dela, za katera gradbeno dovoljenje ni potrebno. Za podsisteme, ki imajo ES-izjavo o verifikaciji, se šteje, da so interoperabilni in da izpolnjujejo bistvene zahteve, ki veljajo zanje.

(2)

Vsebina ES-izjave o verifikaciji podsistema je določena v Prilogi V Direktive 2008/57/ES.«.

13. člen

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

»16. člen

(obratovalno dovoljenje)

(1)

Da se strukturni podsistem ali del podsistema vključi v obratovanje, mora biti zanj izdano obratovalno dovoljenje, ki ga izda varnostni organ.

(2)

Obratovalno dovoljenje se izda za podsisteme ali dele podsistemov, ki so načrtovani, projektirani, zgrajeni in vgrajeni tako, da ob vključitvi v železniški sistem izpolnjujejo predpisane bistvene zahteve.

(3)

Če je potrebno obratovalno dovoljenje in se TSI ne uporablja v celoti, ministrstvo na predlog varnostnega organa posreduje Evropski komisiji naslednje podatke:

-

razlog, zakaj se TSI ne uporablja v celoti,

-

tehnične značilnosti, ki se uporabljajo namesto TSI,

-

organi, ki so v primeru teh značilnosti pristojni za izvedbo postopka verifikacije v skladu z določbami 14. člena tega zakona.«.

14. člen

Za 16. členom se dodata nova 16.a in 16.b člen, ki se glasita:

»16.a člen

(uporabno in obratovalno dovoljenje pri gradnjah)

(1)

Pri obnovah, nadgradnjah in gradnjah, pri katerih ne gre za vzdrževalna dela v javno korist, je treba k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti tudi soglasje varnostnega organa, zaradi zagotavljanja interoperabilnosti in varnosti železniškega prometa. Varnostni organ sodeluje tudi pri tehničnem pregledu podsistema ali dela podsistema, ki ga vodi organ pristojen za izdajo uporabnega dovoljenja. V tem primeru za izdajo obratovalnega dovoljenja naročnik varnostnemu organu poleg vloge posreduje izdano uporabno dovoljenje in dokumente iz pete in šeste alineje devetega odstavka 16.b člena tega zakona.

(2)

Varnostni organ mora najkasneje na tehničnem pregledu preveriti:

-

tehnično združljivost podsistemov ali delov podsistemov s sistemom, v katerega se vključujejo, in

-

varno vključitev podsistemov ali delov podsistemov v skladu s sistemi varnega upravljanja, opredeljenimi in odobrenimi v varnostnem spričevalu ali varnostnem pooblastilu.

(3)

Obratovalno dovoljenje se izda na podlagi opravljenega tehničnega pregleda in odprave vseh ugotovljenih pomanjkljivosti. Če so bile v podsistem ali v del podsistema vgrajene komponente interoperabilnosti, predpisane s TSI, je za izdajo obratovalnega dovoljenja potrebna tudi ES-izjava o verifikaciji podsistema s predpisanimi prilogami. Tehnični pregled v postopku pridobitve obratovalnega dovoljenja ni potreben, če je bil ta opravljen že v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.

(4)

Če iz tehničnega pregleda podsistema iz prejšnjega odstavka in priložene dokumentacije ni mogoče v celoti ugotoviti, ali so izvedena dela skladna z zahtevami varnosti železniškega prometa in je zato potrebno dodatno preverjanje izvedenih del z zahtevami varnosti železniškega prometa, lahko varnostni organ zahteva poskusno obratovanje podsistema za največ šest mesecev, ki se lahko podaljša še za največ šest mesecev.

16.b člen

(obratovalno dovoljenje za vzdrževalna dela v javno korist)

(1)

Pri obnovi ali nadgradnji, ki se bo izvajala po postopku vzdrževalnih del v javno korist, pošlje naročnik ali proizvajalec varnostnemu organu opis projekta. Varnostni organ lahko v 30 dneh od prejema opisa projekta zahteva dopolnitev vloge. Ob upoštevanju izvedbene strategije iz TSI ali nacionalnih predpisov odloči, ali je obseg del tolikšen, da je potrebno novo obratovalno dovoljenje za začetek obratovanja podsistema ali dela podsistema v skladu z določbami tega zakona. Če je potrebno novo obratovalno dovoljenje, določi obseg uporabe TSI za tak projekt. Varnostni organ sprejme odločitev o potrebnosti novega obratovalnega dovoljenja čim prej, najpozneje pa v enem mesecu po tem, ko je prosilec vložil popolno vlogo. Novo obratovalno dovoljenje za začetek obratovanja je potrebno vedno, kadar lahko predvidena dela škodljivo vplivajo na varnost podsistema, na katerem se dela izvajajo.

(2)

V primeru, da varnostni organ ugotovi, da je potrebno izdati novo obratovalno dovoljenje, mora vlagatelj varnostnemu organu predložiti revidiran izvedbeni načrt, določen s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, ki obsega:

-

splošni del,

-

tehnično poročilo,

-

popise del in materialov,

-

projektantski predračun,

-

risbe z vsemi potrebnimi detajli,

-

merilne postopke, preizkuševalne protokole in ostale postopke za ugotovitev skladnosti izvedenih del,

-

varnostni načrt in dokumentacijo za izvajanje naknadnih del na objektu,

-

posebne elaborate in

-

elaborate.

(3)

Posebni elaborati iz prejšnjega odstavka se izdelajo v primerih, ko je v času izvajanja vzdrževalnih del v javno korist zaradi njihove narave potrebna sprememba običajnega režima opravljanja železniškega prometa ali sprememba režima delovanja drugih elementov, naprav, sistemov in/ali sestavnih delov prog, ki neposredno vplivajo na varnost železniškega prometa. Prav tako se posebni elaborati izdelajo tudi v primeru, ko je za posamezne elemente sestavnih delov proge, sestavne dele proge ali pomožne objekte v izvedbenem načrtu predvideno postopno vključevanje v obratovanje. V primerih, ko se upravičeno pričakujejo takšni vplivi na okolje, ki bi lahko presegali predpisane ravni, se izdela tudi posebni elaborat, s katerim se ugotavljajo vplivi na okolje.

(4)

Varnostni organ izda pisni sklep o začetku izvajanja vzdrževalnih del v javno korist, če revidiran izvedbeni načrt izpolnjuje pogoje zagotavljanja interoperabilnosti in varnosti železniškega prometa ter pogoje iz petega odstavka tega člena.

(5)

Pred izdajo obratovalnega dovoljenja mora varnostni organ preveriti:

-

tehnično združljivost podsistemov ali delov podsistemov s sistemom, v katerega se vključujejo, in

-

varno vključitev podsistemov ali delov podsistemov v skladu s sistemi varnega upravljanja, opredeljenimi in odobrenimi v varnostnem spričevalu ali varnostnem pooblastilu.

(6)

Obratovalno dovoljenje se izda na podlagi opravljenega tehničnega pregleda in odprave vseh ugotovljenih pomanjkljivosti. Če so bile v podsistem ali v del podsistema vgrajene komponente interoperabilnosti, predpisane s TSI, je za izdajo obratovalnega dovoljenja potrebna tudi ES-izjava o verifikaciji podsistema s predpisanimi prilogami.

(7)

Obratovalno dovoljenje ni potrebno za vzdrževalna dela (določena obnovitvena dela ali določena vzdrževalna dela v javno korist), ki ne spreminjajo stopnje varnosti železniškega prometa. Vzdrževalna dela iz prejšnjega stavka določi minister.

(8)

V primeru vzdrževalnih del v javno korist komisijo za tehnični pregled imenuje varnostni organ. Sestavljajo jo predstavniki varnostnega organa in upravljavca, če je naročnik organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo ali druga oseba, oziroma predstavniki varnostnega organa in organa za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, kadar je naročnik upravljavec.

(9)

Pri obnovi ali nadgradnji, izvedeni po postopku vzdrževalnih del v javno korist, mora vlogo za izdajo obratovalnega dovoljenja in zahtevo za sklic tehničnega pregleda naročnik posredovati varnostnemu organu v 15 dneh po zaključku del. Vloga mora vsebovati dokumentacijo, ki se nanaša na izvedena dela, za katero se smiselno uporablja zakon, ki ureja graditev objektov, in sicer:

-

izjavo izvajalca del o zaključku del,

-

izjavo odgovornega nadzornika o zaključku del,

-

projekt izvedenih del,

-

dokazilo o zanesljivosti objekta, določeno s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona,

-

listine o skladnosti in združljivosti; v primeru, da gre za komponento interoperabilnosti, mora biti predložena ES-izjava o verifikaciji podsistema s predpisanimi prilogami,

-

navodila (načrte) za obratovanje in vzdrževanje.

(10)

V kolikor vloge iz prejšnjega odstavka v predpisanem roku ne posreduje naročnik, lahko to stori izvajalec del.

(11)

Če iz tehničnega pregleda podsistema in priložene dokumentacije ni mogoče v celoti ugotoviti, ali so izvedena dela skladna z zahtevami varnosti železniškega prometa in je zato potrebno dodatno preverjanje izvedenih del z zahtevami varnosti železniškega prometa, lahko varnostni organ zahteva poskusno obratovanje podsistema za največ šest mesecev, ki se lahko podaljša še za največ šest mesecev.

(12)

Kadar se namerava vzdrževalna dela v javno korist na drugi javni infrastrukturi izvesti v progovnem pasu ali pri križanju z železniško progo, mora investitor pred pričetkom izvajanja del od varnostnega organa in upravljavca javne železniške infrastrukture pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje.«.

15. člen

Besedilo 17. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) V železniškem prometu lahko obratujejo oziroma se uporabljajo samo tirna vozila, za katera je izdano obratovalno dovoljenje. Obratovalna dovoljenja za tirna vozila izdaja varnostni organ.

(2)

Varnostni organ izdaja tudi obratovalna dovoljenja za tipe tirnih vozil in obratovalna dovoljenja za serije tirnih vozil. V primeru izdaje obratovalnega dovoljenja za serijo tirnih vozil varnostni organ obvesti vlagatelja o postopku, v skladu s katerim bo izdano dovoljenje.

(3)

Obratovalno dovoljenje lahko vsebuje posebne pogoje uporabe in druge omejitve.

(4)

Tirno vozilo, ki je pridobilo obratovalno dovoljenje v eni od držav članic Evropske unije, pridobi dodatno obratovalno dovoljenje za vožnjo po železniškem omrežju Republike Slovenije pod pogoji, določenimi v tem zakonu.«.

16. člen

Za 17. členom se dodajo novi 17.a, 17.b, 17.c, 17.č, 17.d, 17.e in 17.f člen, ki se glasijo:

»17.a člen

(prvo obratovalno dovoljenje za tirna vozila, ki so skladna s TSI)

(1)

Za tirno vozilo, ki je skladno z vsemi ustreznimi TSI, ki vsebujejo večino bistvenih zahtev in veljajo ter se uporabljajo ob začetku obratovanja tirnega vozila, izda varnostni organ prvo obratovalno dovoljenje brez dodatnega preverjanja, če je predložena popolna dokumentacija o izvedenem postopku ES-verifikacije vseh strukturnih podsistemov tirnega vozila v skladu s tem zakonom.

(2)

Vlagatelj predloži varnostnemu organu tehnično dokumentacijo tirnega vozila, pri čemer navede njegovo predvideno uporabo na železniškem omrežju v Republiki Sloveniji. V primeru, če gre za tirno vozilo, ki ima vse potrebne ES-izjave o verifikaciji, lahko varnostni organ preverja ustreznost vozil le glede:

-

tehnične združljivosti podsistemov tirnega vozila in njihove varne vključitve v obratovanje,

-

tehnične združljivosti tirnega vozila in omrežja, na katerem bo obratovalo,

-

nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo glede odprtih vprašanj v TSI,

-

nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo za posebne primere, ustrezno opredeljene v posameznih TSI.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-A)

Časovnica