Zakon o zdravstvenem varstvu (ZZV)

3. Zakon o zdravstvenem varstvu

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi zakona o zdravstvenem varstvu

Razglaša se zakon o zdravstvenem varstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. decembra 1979, na seji Zbora občin dne 19. decembra 1979, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1979 na seji Skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije dne 17. decembra 1979.

Št. 0100-74/79

Ljubljana, dne 19. decembra 1979.

Predsednik Viktor Avbelj l.r.

Z A K O N
o zdravstvenem varstvu

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon določa enotna načela za sistem zdravstvenega varstva, njegovo vsebino, družbenoekonomske odnose med udeleženci svobodne menjave dela na tem področju, organizacijo in delo samoupravnih interesnih zdravstvenih skupnosti, zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva, določa načela za samoupravno organiziranje delavcev na področju zdravstvenega varstva ter ureja druga vprašanja na tem področju.

2. člen

Zdravstveno varstvo po tem zakonu obsega zdravstvene storitve, programe zdravstvenih storitev ali določene zdravstvene dejavnosti, ki jih opravljajo delavci v združenem delu, samoupravno organizirani v organizacijah združenega dela na področju zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena organizacija) in v drugih organizacijah in skupnostih, ter določene pravice do socialne varnosti.

Zdravstveno varstvo je sestavni del družbene reprodukcije in eden od pogojev za rast produktivnosti dela ter obrambne sposobnosti in bistveni element socialne politike ter življenjske ravni delavcev v združenem delu, drugih ljudi in občanov.

3. člen

Zdravstvene storitve opravljajo strokovno usposobljeni delavci, samoupravno organizirani v zdravstvenih organizacijah ter v drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, za katere zakon določa, da poleg drugih dejavnosti lahko opravljajo tudi zdravstvene storitve.

Zdravstvenih storitev ni mogoče opravljati z osebnim delom samostojno kot poklic.

4. člen

Določene naloge na področju zdravstvenega varstva opravljajo organizacije Rdečega križa Slovenije in druge organizacije, v skladu s posebnimi predpisi.

5. člen

Zdravstveno varstvo je dejavnost posebnega družbenega pomena.

6. člen

Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani morajo skrbeti za svoje zdravje in za svoje zdravstveno varstvo in so zanj odgovorni. To skrb in odgovornost uresničujejo tako, da si na podlagi načel vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenem varstvu v obsegu, ki ga zagotovi ta zakon, samoupravni sporazum o temeljih plana ter drugi samoupravni sporazumi in pogodbe. Pri tem si po načelih vzajemnosti in solidarnosti s socialnim zavarovanjem v okviru samoupravnih interesnih zdravstvenih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost) zagotovijo pravico do zdravstvenih storitev in druge pravice v primeru bolezni in poškodb, materinstva in zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, članom svoje družine pa pravico do zdravstvenih storitev. Te pravice in obveznosti uresničujejo samoupravno organizirani v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, v družbenih organizacijah in društvih, v drugih organizacijah in skupnostih ter kot posamezniki.

Zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenih storitvah si delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani zagotovijo s svobodno menjavo dela z delavci v zdravstvenih in drugih organizacijah združenega dela, ki te storitve opravljajo, uresničevanje določenih pravic do socialne varnosti pa z združevanjem sredstev v okviru organizacij združenega dela ter v zdravstveni skupnosti.

7. člen

Opravljena zdravstvena storitev je neposredni rezultat vloženega dela izvajalcev, namenjen varovanju, krepitvi in povrnitvi zdravja, zboljševanju zdravstvenih razmer, preprečevanju bolezni in poškodb ter invalidnosti, odkrivanju, diagnosticiranju in zdravljenju bolezni in poškodb in rehabilitaciji obolelih in poškodovanih ter ustvarjanju zdravstvenih pogojev za rast življenjske, delovne in obrambne sposobnosti.

Pravica do socialne varnosti po tem zakonu obsega pravice do nadomestil in povračil v primerih, ko je sposobnost za pridobivanje dohodka zmanjšana zaradi sprememb v zdravstvenem stanju oziroma v primerih smrti.

Samoupravno organizirani uporabniki in izvajalci opredelijo obseg in način zadovoljevanja potreb in interesov po zdravstvenih storitvah v samoupravnih sporazumih o temeljih plana zdravstvenih skupnosti in v drugih samoupravnih sporazumih ali pogodbah. Delavci in drugi delovni ljudje določijo obseg in način uresničevanja pravic do socialne varnosti po tem zakonu v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela oziroma zdravstvenih skupnosti ter v samoupravnih sporazumih o temeljih plana zdravstvenih skupnosti.

8. člen

Delavci, drugi delovni ljudje in občani v Socialistični republiki Sloveniji imajo pravico do obsega zdravstvenega varstva, ki ga zagotavlja ta zakon.

Delavci, drugi delovni ljudje in občani si v samoupravnih sporazumih o temeljih plana zdravstvenih skupnosti zagotovijo tudi širši obseg pravic do zdravstvenega varstva, kot ga določa ta zakona.

Glede na potrebe in interese ter dohodkovne možnosti delavci in drugi delovni ljudje v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in zdravstvenih skupnostih določijo tudi druge pravice do zdravstvenega varstva, ki niso zajete v prvem in drugem odstavku tega člena.

9. člen

Delavci zdravstvenih organizacij morajo s svojo organiziranostjo in delom zagotoviti uporabnikom zdravstvenega varstva zadovoljevanje potreb in interesov po vrstah in številu (obsegu) zdravstvenih storitev, določenih v samoupravnih sporazumih o temeljih plana zdravstvenih skupnosti ter v drugih samoupravnih sporazumih in pogodbah z uporabniki.

Delavci zdravstvenih organizacij morajo svoje delo organizirati tako, da zagotovijo uporabnikom dostopnost do nujnih medicinskih zdravstvenih storitev v vsakem času.

II. ODNOSI MED UDELEŽENCI V SVOBODNI MENJAVI DELA NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

10. člen

Svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev se uresničuje v neposrednih odnosih med njimi ter v zdravstvenih skupnostih oziroma po njih.

11. člen

Uporabniki zdravstvenih storitev so:

-

delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih,

-

delavci in družinski člani, katerih dopolnilno delo uporabljajo kmetje in drugi delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, oziroma delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe,

-

drugi delovni ljudje in občani,

-

delovni ljudje iz Socialistične republike Slovenije, ki delajo ali se strokovno izpopolnjujejo v tujini, pa niso zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja.

Izvajalci zdravstvenih storitev so delavci v zdravstvenih organizacijah ter delavci v drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, za katere določa zakon, da poleg drugih dejavnosti lahko opravljajo tudi zdravstvene storitve.

Izvajalci zdravstvenih storitev so tudi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, kadar opravljajo določene programe na področju zdravstvenega varstva in pridobivajo sredstva za opravljanje teh programov s svobodno menjavo dela.

12. člen

Uporabniki zdravstvenih storitev ter izvajalci zdravstvenih storitev uresničujejo svobodno menjavo dela na podlagi samoupravno ugotovljenih osebnih, skupnih in celovitih potreb in interesov na področju zdravstvenega varstva, dohodkovnih možnosti uporabnikov ter na podlagi strokovnih, tehničnih, kadrovskih in drugih zmogljivosti izvajalcev.

13. člen

S svobodno menjavo dela pridobivajo zdravstvene organizacije prihodek v obliki povračil za opravljene zdravstvene storitve, zdravstvene organizacije, ki opravljajo tudi izobraževalno in raziskovalno dejavnost, pa tudi v obliki povračil za opravljanje te dejavnosti.

14. člen

Udeleženci v svobodni menjavi dela se sporazumevajo zlasti o programu zdravstvenega varstva, ki obsega vrste in število zdravstvenih storitev, o standardih zdravstvenih storitev, o normativih ter drugih pogojih izvrševanja zdravstvenih storitev, o zagotavljanju pogojev za znanstveni, strokovni, kadrovski in materialni razvoj izvajalcev, o ceni oziroma povračilu, o medsebojnih jamstvih za prevzete obveznosti in odgovornosti ter o drugih vprašanjih uresničevanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti.

15. člen

Udeleženci v svobodni menjavi dela določijo kot predmet svobodne menjave dela zdravstvene storitve na naslednjih področjih:

-

osnovna zdravstvena dejavnost;

-

ambulantna specialistična zdravstvenega dejavnost;

-

bolnišnična zdravstvena dejavnost;

-

zdraviliška zdravstvena dejavnost;

-

zdravstvena dejavnost univerzitetnih zdravstvenih organizacij;

-

preskrba z zdravili, sanitetnim materialom ortopedskimi pripomočki in konzervirano krvjo, krvnimi derivati in krvnimi proizvodi;

-

nujna medicinska pomoč in reševalni prevoz.

16. člen

Standarde zdravstvenih storitev ter kadrovske, strokovne, delovne, materialne, tehnične, varnostne, higienske in druge pogoje oziroma normative, ob katerih je še mogoče opravljati zdravstvene storitve, določi zakon.

17. člen

Udeleženci v svobodni menjavi dela se dogovorijo o cenah oziroma povračilih (v nadaljnjem besedilu: cena) za opravljene zdravstvene storitve s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo. V ceni upoštevajo poleg elementov in meril, ki so določeni z zakonom, tudi dogovorjeni del sredstev za razširitev materialne osnove za delo izvajalcev ter za zagotovitev raziskovalnega dela in izobraževanja delavcev zdravstvenih organizacij.

V zdravstveni skupnosti dogovorjene cene zdravstvenih storitev veljajo za uporabnike na območju te zdravstvene skupnosti kakor tudi za uporabnike iz drugih zdravstvenih skupnosti, če z njimi niso posebej dogovorjene cene zdravstvenih storitev.

Za tujce iz držav, s katerimi je sklenjena konvencija, veljajo v samoupravnih sporazumih o temeljih plana zdravstvenih skupnosti in drugih v zdravstvenih skupnostih sprejetih samoupravnih sporazumih dogovorjene cene, če konvencije oziroma mednarodni sporazumi ne določijo drugače.

Za tujce iz držav, s katerimi ni sklenjena konvencija ali mednarodni sporazum, določijo zdravstvene organizacije cene na podlagi načel reciprocitete ob upoštevanju cen, ki so mednarodno običajne za ustrezno vrsto, število in kakovost zdravstvenih storitev.

18. člen

Sredstva za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela se zagotavljajo:

-

iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, iz dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, in iz dohodka delovnih ljudi ter iz sredstev drugih oseb, ki uporabljajo dopolnilno delo delavcev, za obveznosti, ki izhajajo iz uresničevanja obsega zdravstvenega varstva, ki ga določa ta zakon in samoupravni sporazum o temeljih plana zdravstvene skupnosti (prvi in drugi odstavek 8. člena), kakor tudi za del sredstev za razširjeno reprodukcijo, ki je s samoupravnim sporazumom o temeljih plana zdravstvene skupnosti dogovorjen v ceni storitev;

-

iz osebnih dohodkov delavcev oziroma iz sredstev sklada skupne porabe ter iz osebnih dohodkov delovnih ljudi za izpopolnjevanje obveznosti v zvezi z zadovoljevanjem drugih potreb in interesov po zdravstvenem varstvu, sprejetih v samoupravnih sporazumih (tretji odstavek 8. člena).

Iz materialnih stroškov temeljne organizacije združenega dela se zagotavljajo sredstva za izpolnjevanje tistih obveznosti v svobodni menjavi dela, ki nastanejo zaradi z zakonom določenih potreb varstva pri delu in varstva delovnega okolja.

Pravice do nadomestil osebnih dohodkov v času nezmožnosti za delo ter druge pravice do socialne varnosti po tem zakonu se zagotovijo iz osebnih dohodkov delavcev in delovnih ljudi.

Sredstva za razširitev materialne osnove za delo zdravstvenih in drugih organizacij in skupnosti, ki niso zajeta v ceni zdravstvenih storitev, so pa posebej dogovorjena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana zdravstvenih skupnosti, se zagotavljajo:

-

iz sredstev za razširitev materialne osnove dela organizacij in skupnosti za povečanje zmogljivosti zdravstvenih organizacij, kadar je takšno povečanje potrebno zaradi povečanih potreb ali uveljavljanja drugih posebnih interesov določenih uporabnikov;

-

iz sklada skupne porabe organizacij in skupnosti;

-

s samoprispevkom delovnih ljudi in občanov.

Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo pod pogojem, da so v samoupravnem sporazumu o temeljih plana zdravstvenih skupnosti zagotovljena sredstva za nove obveznosti, ki nastanejo zaradi spremembe obsega, količine in kakovosti dela izvajalcev.

19. člen

Udeleženci v svobodni menjavi dela urejajo medsebojne obveznosti v tisti občinski zdravstveni skupnosti oziroma po njej, v katerih so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana.

Pri sklepanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti upoštevajo udeleženci v svobodni menjavi dela tudi potrebe in interese tistih delavcev in njihovih družinskih članov, ki imajo stalno prebivališče na območju druge občinske zdravstvene skupnosti. O obsegu in pogojih zadovoljevanja teh potreb in interesov ter o količini sredstev se sporazumeta zainteresirani občinski zdravstveni skupnosti neposredno ali v širši zdravstveni skupnosti.

Če se občinska zdravstvena skupnost, v kateri se sklepa samoupravni sporazum o temeljih plana in občinska zdravstvena skupnost, na območju katere imajo delavci oziroma njihovi družinski člani stalno prebivališče, ne sporazumeta o obsegu in pogojih zadovoljevanja potreb in interesov po zdravstvenih storitvah ter s tem povezanih medsebojnih obveznostih, poravna občinska zdravstvena skupnost, v kateri je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana, obveznosti za opravljanje zdravstvene storitve zdravstveni organizaciji, ki je opravila storitev, na podlagi izstavljenega računa.

20. člen

S samoupravnim sporazumom ali pogodbo se lahko določi, da prispevajo posamezni uporabniki za zadovoljevanje skupnih potreb ali k plačilu za določene zdravstvene storitve iz svojega osebnega dohodka oziroma iz drugih svojih sredstev.

Prispevka posameznih uporabnikov ni mogoče določiti v zvezi z uveljavljanjem pravic do zdravstvenega varstva, ki ga ta zakon zagotavlja:

-

novorojencem, dojenčkom ter predšolskim in šolskim otrokom;

-

učencem in študentom usmerjenega izobraževanja, ki niso v delovnem razmerju;

-

ženskam, ko gre za storitve v zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom;

-

imetnikom Partizanske spomenice 1941, odlikovancem z redom narodnega heroja in drugim borcem narodnoosvobodilne vojne, ki imajo čas udeležbe v vojni ta čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju do 15. maja 1945 vojaškim invalidom in civilnim invalidom vojne ter uživalcem stalne republiške ali občinske priznavalnine; borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936-1939; udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja Grčije; borcem za severno mejo v letih 1918-1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912-1918; odlikovancem z redom Karadjordjeve zvezde z meči; z redom Belega orla z meči in Zlato medaljo Obiliča;

-

brezposelnim osebam, ki prejemajo denarno nadomestilo ali denarno pomoč po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti ter njihovim ožjim družinskim članom, ki jih preživljajo in živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu;

-

varovancem v socialnih zavodih in prejemnikom družbenih denarnih pomoči;

-

upokojencem, ki prejemajo varstveni dodatek ter njihovim ožjim družinskim članom, ki jih preživljajo in živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu;

-

uporabnikom, ki zaradi svojega gmotnega položaja ne morejo prispevati k stroškom za zdravstvene storitve, kar ugotovijo občinske zdravstvene skupnosti na podlagi enotno dogovorjenih meril v Skupnosti socialnega varstva Slovenije.

Prispevka posameznih uporabnikov ni mogoče določiti v zvezi z uveljavljanjem pravic do zdravstvenega varstva pri zdravljenju nalezljivih bolezni, pri katerih je predpisano obvezno zdravljenje, malignih rakastih obolenj, sladkorne bolezni, mišično in živčno-mišičnih bolezni, duševnih bolezni, psoriaze, multiple-skleroze, hemofilije, pri preventivnih in zdravstveno-vzgojnih ukrepih v okviru zakonsko zagotovljenih pravic, ter pri zdravljenju in negi bolnika na domu, če gre za storitve iz zagotovljenega programa.

20.a člen

Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena se udeleženci v svobodni menjavi dela v samoupravnih splošnih aktih občinskih zdravstvenih skupnosti, po poprejšnji uskladitvi v Zdravstveni skupnosti Slovenije, dogovorijo o obveznosti uporabnikov, da prispevajo k plačilu stroškov za tiste zdravstvene storitve, za katere pooblaščeni delavec v zdravstveni organizaciji ni ugotovil potrebe in jih uporabniki na lastno željo uporabljajo:

-

po drugačnem postopku, kot je dogovorjen v zdravstveni skupnosti;

-

v drugačni kakovosti, kot je dogovorjena za zagotavljanje pravice iz tega zakona;

-

na podlagi višjih normativov in standardov kot so dogovorjeni za storitve iz zagotovljenega programa zdravstvene skupnosti.

21. člen

V temeljnih organizacij združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih samoupravno organizirani uporabniki s svobodno menjavo dela, ki jo uresničujejo v neposrednih odnosih z izvajalci, zagotavljajo zadovoljevanje posebnih interesov in potreb po zdravstvenih storitvah oziroma posebne pogoje opravljanja zdravstvenih storitev v primerih, ko to omogočajo strokovne, tehnološke in organizacijske značilnosti teh storitev ter zmogljivosti izvajalcev, in se s tem ne zožuje ali ne onemogoča zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenih storitvah v obsegu, o katerem so se uporabniki in izvajalci sporazumeli v občinski zdravstveni skupnosti.

Samoupravno organizirani uporabniki se sporazumevajo z izvajalci o neposrednem uresničevanju svobodne menjave dela po organih upravljanja organizacije združenega dela in delovne skupnosti uporabnikov in izvajalcev, samoupravno organizirani uporabniki v krajevni skupnosti pa po organih krajevne skupnosti.

22. člen

S svobodno menjavo dela v občinski zdravstveni skupnosti delavci in delovni ljudje po načelih vzajemnosti in solidarnosti zadovoljujejo svoje osebne, skupne in splošne potrebe in interese na področju zdravstvenega varstva v obsegu, določenem v tem zakonu in v samoupravnem sporazumu o temeljih plana zdravstvene skupnosti (1. in 2. odstavek 8. člena).

Zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenih storitvah, ki jih zaradi strokovno-tehnoloških, organizacijskih in dohodkovnih pogojev, celovitosti zdravstvenega varstva ter nujnega širšega solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi ni mogoče zagotoviti s svobodno menjavo dela v občinski zdravstveni skupnosti, zagotovijo udeleženci v svobodni menjavi dela po občinski zdravstveni skupnosti z usklajevanjem predlogov samoupravnih sporazumov o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti in s sklepanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije.

23. člen

Pri določanju elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana zdravstvene skupnosti upoštevajo udeleženci v svobodni menjavi dela zlasti:

-

potrebe in interese prebivalstva po zdravstvenem varstvu, ki izhajajo iz zdravstvenega stanja in zdravstvenih razmer prebivalstva;

-

strokovne, kadrovske, tehnične, materialne, organizacijske in druge zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij in skupnosti, ki opravljajo zdravstvene storitve;

-

dohodkovne sposobnosti uporabnikov;

-

obseg zdravstvenega varstva, ki ga zagotavljajo.

24. člen

V postopku družbenega planiranja udeleženci v svobodni menjavi dela usklajujejo zlasti naslednje elemente:

-

program zdravstvenega varstva, ki obsega vrste in število zdravstvenih storitev, standarde in normative za opravljanje zdravstvenih storitev, pogoje dostopnosti do zdravstvenih storitev in posebne pogoje dela v zdravstvenih organizacijah, potrebne rezerve zdravil, sanitetnega materiala, drugega potrošnega materiala in nadomestnih delov;

-

predvideni obseg potrebnih sredstev za izvedbo programa zdravstvenega varstva;

-

pričakovane rezultate dela izvajalcev;

-

pravice do socialne varnosti;

-

ukrepe za odpravljanje motenj na področju zdravstvenega varstva, ki nastanejo zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih ali zaradi sprememb materialnih in kadrovskih sposobnosti pri izvajalcih;

-

postopek in način vračila oziroma proračuna presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov zdravstvenega varstva.

25. člen

Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti temelji na usklajenih elementih iz prejšnjega člena in obsega zlasti:

-

program zdravstvenega varstva, v katerem je določen obseg zdravstvenega varstva, ki se zagotavlja s svobodno menjavo dela v občinski zdravstveni skupnosti ter po njej v medobčinski zdravstveni skupnosti in v Zdravstveni skupnosti Slovenije;

-

osnove in merila za določanje cen zdravstvenih storitev;

-

osnove in merila za oblikovanje sredstev ter količino sredstev, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela ter za zagotavljanje pravic do socialne varnosti;

-

obseg in način solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev;

-

način in roke izpolnjevanja medsebojnih obveznosti.

26. člen

Samoupravni sporazum o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti, kadar je ta ustanovljena, obsega zlasti:

-

skupne razvojne usmeritve zdravstvenega varstva na območju medobčinske zdravstvene skupnosti;

-

del programa zdravstvenega varstva občinskih zdravstvenih skupnosti, ki ga uresničujejo s svobodno menjavo dela v medobčinski zdravstveni skupnosti;

-

osnove in merila za določanje cen zdravstvenih storitev in količino sredstev, ki so potrebna za izvajanje programa po prejšnji alinei;

-

obseg in način zadovoljevanja potreb in interesov po zdravstvenih storitvah na območju občine, v kateri ima delavec oziroma njegov družinski član stalno prebivališče, in za to potrebna sredstva;

-

obseg in način solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi.

27. člen

Samoupravni sporazum o temeljih plana Zdravstvene skupnosti Slovenije obsega zlasti:

-

skupne cilje na področju zdravstvenega varstva v Socialistični republiki Sloveniji ter program zdravstvenega varstva za uresničevanje teh ciljev;

-

skupne razvojne usmeritve na področju zdravstvenega varstva z določitvijo prednostnih nalog, ki so skupnega pomena za vse delovne ljudi in občane v Socialistični republiki Sloveniji;

-

uresničevanje z zakonom zagotovljenega obsega zdravstvenega varstva in s tem povezanega solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi;

-

uresničevanje svobodne menjave dela v zvezi z opravljanjem zdravstvenih storitev na področju zdravstvene dejavnosti univerzitetnih zdravstvenih organizacij in drugih zdravstvenih storitev skupnega pomena za vse uporabnike v Socialistični republiki Sloveniji;

-

usklajevanje načel za delitev dela zdravstvenih organizacij v Socialistični republiki Sloveniji;

-

zadovoljevanje drugih skupnih potreb in interesov po zdravstvenih storitvah ter opravljanje drugih skupnih nalog;

-

izvajanje konvencij in mednarodnih sporazumov s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja;

-

strokovno-raziskovalno in razvojno delo, ki ima skupen pomen za celotno področje zdravstvenega varstva v Socialistični republiki Sloveniji.

28. člen

Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana zdravstvene skupnosti sprejmejo uporabniki in izvajalci v zdravstveni skupnosti plan skupnosti, v katerem opredelijo zlasti politiko in cilje razvoja zdravstvenega varstva, ki se uresničuje v skupnosti in po njej; naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana; naloge, ki jih prevzema zdravstvena skupnost po drugih sporazumih, dogovorih ali predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev ter organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog.

Uporabniki in izvajalci v temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s smernicami za plan in elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana opredelijo potrebe po zdravstvenih storitvah ter temeljne cilje in usmeritve razvoja za srednjeročno obdobje na tem področju.

III. SAMOUPRAVNE INTERESNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI

1. Naloge in vrste samoupravnih interesnih zdravstvenih skupnosti

29. člen

Uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev uresničujejo v samoupravni interesni zdravstveni skupnosti svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva, si po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo, odločajo o vrstah in obsegu pravic do zdravstvenega varstva, določajo politiko razvoja teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij, zagotavljajo možnosti in skrbijo za raziskovalno delo ter za vzgojo in izobraževanje delavcev, ki opravljajo zdravstvene storitve, in uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstvenega varstva.

30. člen

V zdravstvenih skupnostih si delovni ljudje in občani zagotavljajo najmanj tiste pravice do zdravstvenega varstva in v takem obsegu, ki je določen s tem in drugimi zakoni, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana zdravstvene skupnosti ter z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.

31. člen

Zdravstvene skupnosti so: občinska zdravstvena skupnost in Zdravstvena skupnost Slovenije.

Občinske zdravstvene skupnosti se lahko združijo v medobčinsko zdravstveno skupnost.

2. Občinska zdravstvena skupnost

32. člen

Uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev se zaradi zagotovitve zdravstvenega varstva združujejo v občinsko zdravstveno skupnost s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi.

V občinski zdravstveni skupnosti uporabniki in izvajalci obravnavajo in ugotavljajo celovite potrebe in interese po zdravstvenem varstvu in zagotavljajo njihovo zadovoljevanje s svobodno menjavo dela v tej skupnosti in po njej.

V občinski zdravstveni skupnosti se lahko ustanovijo enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti s samoupravnim sporazumom, pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti.

33. člen

Občinsko zdravstveno skupnost upravlja skupščina. Sestavljajo jo delegati uporabnikov, delegirani v zbor uporabnikov, in delegati izvajalcev, delegirani v zbor izvajalcev.

Delegati v zbor uporabnikov delegirajo delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.

Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v zdravstvenih organizacijah, ki opravljajo zdravstvene storitve na vseh področjih zdravstvene dejavnosti po programu zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti kot tudi delegacije delavcev v drugih organizacijah in skupnostih, za katere določi zakon, da lahko opravljajo zdravstvene storitve, organizacije Rdečega križa in druge družbene organizacije in društva, ki izvajajo programe na področju zdravstvenega varstva.

34. člen

V enoto oziroma temeljno zdravstveno skupnost se lahko organizirajo uporabniki na območju ene ali več krajevnih skupnosti oziroma delavci ene ali več organizacij združenega dela in delovnih skupnosti skupno z delavci zdravstvenih in drugih organizacij, ki zadovoljujejo del potreb in interesov teh uporabnikov po zdravstvenem varstvu.

V enoti oziroma temeljni zdravstveni skupnosti uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti naslednje skupne interese:

-

usklajujejo predloge elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti in predlog programa zdravstvenega varstva uporabnikov na območju krajevne skupnosti oziroma v organizacijah združenega dela, ki ga bodo uresničevali v občinski zdravstveni skupnosti, v mejah z zakonom in samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti zagotovljenega obsega zdravstvenega varstva po merilih, določenih v občinski zdravstveni skupnosti;

-

določajo pogoje in način uresničevanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v zvezi z zadovoljevanjem potreb in interesov, ki so zajeti v obsegu zdravstvenega varstva, o katerem so se sporazumeli v občinski zdravstveni skupnosti, urejajo pa neposrednejšo dostopnost do zdravstvenih storitev in drugih pravic do zdravstvenega varstva ter ne pomenijo dodatnih materialnih obveznosti uporabnikov;

-

določajo dodatni program zdravstvenega varstva in program zdravstvenih storitev na določenem področju zdravstvene dejavnosti zaradi zadovoljevanja posebnih potreb in interesov uporabnikov na območju krajevne skupnosti oziroma v organizacijah združenega dela, ki ga uresničujejo s svobodno menjavo dela v enoti oziroma v temeljni zdravstveni skupnosti in ki presega obseg in standard zdravstvenih storitev, dogovorjen v občinski zdravstveni skupnosti.

Uporabniki in izvajalci uredijo v enoti oziroma v temeljni zdravstveni skupnosti medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnimi sporazumi.

Enoto oziroma temeljno zdravstveno skupnost občinske zdravstvene skupnosti upravlja skupščina, ki jo sestavljajo delegati tistih uporabnikov in izvajalcev, ki v enoti oziroma temeljni zdravstveni skupnosti uresničujejo svobodno menjavo dela.

3. Medsebojno sodelovanje občinskih zdravstvenih skupnosti

35. člen

Zaradi uresničevanja solidarnosti pri zagotavljanju pravic do zdravstvenega varstva, zagotovitve zdravstvenih storitev, katerih opravljanje ni organizirano na območju posamezne občinske zdravstvene skupnosti, zaradi usklajevanja in delitve dela zdravstvenih organizacij, usklajevanja razvoja zdravstvenih zmogljivosti ter uresničevanja drugih skupnih interesov in potreb, občinske zdravstvene skupnosti med seboj sodelujejo.

V ta namen lahko občinske zdravstvene skupnosti na geografsko strnjenem in gospodarsko povezanem območju ter glede na razvitost in organiziranost zdravstvene dejavnosti ustanovijo medobčinsko zdravstveno skupnost.

Če se ustanovi medobčinska zdravstvena skupnost, usklajujejo v njej svoje potrebe in interese na področju zdravstvenega varstva uporabniki in izvajalci po občinskih zdravstvenih skupnostih tako, da v njej v postopku planiranja usklajujejo predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti.

V medobčinski zdravstveni skupnosti se delegati občinskih zdravstvenih skupnosti sporazumevajo o zadevah o katerih so se v občinskih zdravstvenih skupnostih dogovorili, da jih bodo uresničevali na medobčinski ravni. Pri tem upoštevajo zlasti tiste zdravstvene dejavnosti, ki jih iz strokovno-tehnoloških in organizacijskih ter dohodkovnih razlogov ni smotrno organizirati na območju vsake občinske zdravstvene skupnosti.

36. člen

Medobčinsko zdravstveno skupnost upravlja skupščina. Sestavljajo jo delegati, ki jih v zbor uporabnikov delegirajo zbori uporabnikov občinskih zdravstvenih skupnosti, v zbor izvajalcev pa zbori izvajalcev občinskih zdravstvenih skupnosti.

4. Zdravstvena skupnost Slovenije

37. člen

Zaradi uresničevanja z zakonom zagotovljenega obsega zdravstvenega varstva in s tem povezanega solidarnostnega združevanja sredstev, zadovoljevanja skupnih potreb in interesov po zdravstvenih storitvah in opravljanja drugih skupnih nalog ter uresničevanja svobodne menjave dela v zvezi z opravljanjem zdravstvenih storitev na področju zdravstvene dejavnosti univerzitetnih zdravstvenih organizacij in drugih zdravstvenih storitev, ki so skupnega pomena za vse uporabnike v Socialistični republiki Sloveniji, zaradi sprejemanja programa zdravstvenega varstva v republiki ter izvajanja mednarodnih pogodb s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja se občinske zdravstvene skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji združijo v Zdravstveno skupnost Slovenije s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi te skupnosti.

Občinske zdravstvene skupnosti v Zdravstveni skupnosti Slovenije zagotavljajo tudi enotnost sistema zdravstvenega varstva in usklajujejo elemente svobodne menjave dela za zdravstvene storitve in razvoj zdravstvenih zmogljivosti zlasti z vidika smotrne delitve dela.

38. člen

Zdravstveno skupnost Slovenije upravlja skupščina. Sestavljajo jo delegati, ki jih v zbor uporabnikov delegirajo zbori uporabnikov občinskih zdravstvenih skupnosti, v zbor izvajalcev pa zbori izvajalcev občinskih zdravstvenih skupnosti.

5. Skupne določbe

39. člen

Skupščina zdravstvene skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev.

40. člen

Za izvrševanje odločitev skupščine in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti ima skupščina zdravstvene skupnosti lahko skupne organe uporabnikov in izvajalcev.

Delovno področje posameznega skupnega organa in njegovo sestavo določi skupščina zdravstvene skupnosti v skladu s statutom zdravstvene skupnosti tako, da jih sestavljajo samo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.

41. člen

S sporazumom obeh zborov skupščine zdravstvene skupnosti se:

-

usklajuje in sprejema skupni predlog elementov plana, ki ga zdravstvena skupnost predlaga delavcem v združenem delu, drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih;

-

določa predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana;

-

usklajujejo planski elementi in samoupravni sporazumi o temeljih plana med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi in tako nastale medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz usklajevanja planskih elementov in samoupravnih sporazumov o temeljih plana z drugimi zdravstvenimi skupnostmi;

-

določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja zdravstvene skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi skupnostmi ter z drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana.

Z večino glasov vseh delegatov obeh zborov odloča skupščina zdravstvene skupnosti zlasti o:

-

zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnim zborom skupščine družbenopolitične skupnosti;

-

izvolitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev za izvrševanje določenih nalog;

-

imenovanju poslovodnega organa delovne skupnosti, ki opravlja dela in naloge za zdravstveno skupnost;

-

imenovanju organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovijo za izvrševanje skupnih nalog.

V zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo zlasti o:

-

usklajenem predlogu elementov plana na področju zdravstvenega varstva in o predlogu osnov in meril, na osnovi katerih zagotavljajo sredstva za obveznosti, ki jih prevzemajo v svobodni menjavi dela z izvajalci;

-

obsegu in načinu zagotavljanja pravic do socialne varnosti na načelih vzajemnosti in solidarnosti in s tem povezanih medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, o količini sredstev, ki jih solidarno združujejo in razporejajo za te namene ter o osnovah in merilih za določanje teh sredstev.

42. člen

Občinske zdravstvene skupnosti si zagotovijo opravljanje administrativnih in drugih strokovnih pomožnih in tem podobnih del tako, da sklenejo samoupravne sporazume z delovno skupnostjo, ki jo oblikujejo v ta namen. Delovno skupnost oblikujejo skupno z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva, občinsko skupnostjo otroškega varstva in z občinsko skupnostjo socialnega varstva, lahko pa tudi skupno z drugimi občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti.

Delovna skupnost mora zagotoviti zdravstveni skupnosti administrativno-tehnične pogoje za delo njenih organov, opravila v zvezi s posebnim postopkom za uveljavljanje pravic ter določena strokovna in druga opravila in naloge, brez katerih delovanje zdravstvene skupnosti ni možno.

Izvrševanje določenih strokovnih in administrativnih del lahko zagotovijo občinski zdravstveni skupnosti tudi organizacije združenega dela in delovne skupnosti uporabnikov in izvajalcev na podlagi samoupravnega sporazuma, ki ga sklenejo med seboj.

Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za zagotavljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in drugih del skupnega pomena za potrebe Zdravstvene skupnosti Slovenije.

Medobčinska zdravstvena skupnost si opravljanje administrativno- tehničnih in drugih opravil skupnega pomena praviloma zagotovi tako, da sklene samoupravni sporazum ali pogodbo z eno ali več delovnih skupnosti, ki za občinske zdravstvene skupnosti izvršujejo tovrstna dela in opravila.

Delovna skupnost, ki opravlja dela za Zdravstveno skupnost Slovenije, daje strokovno pomoč delovnim skupnostim, ki opravljajo dela za občinske in medobčinske zdravstvene skupnosti, če je tako določeno v samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela.

K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih se delovna skupnosti oblikuje, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine zdravstvene skupnosti, ki je tako delovno skupnost oblikovala.

Na delovne skupnosti ali organizacije iz tega člena ni mogoče prenesti pravic, pooblastil in odgovornosti zdravstvenih skupnosti oziroma njenih članov.

43. člen

Zdravstvene skupnosti sodelujejo med seboj in z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s samoupravnimi interesnimi skupnostmi vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, družbenega varstva otrok, socialnega skrbstva, zaposlovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, raziskovalnega dela in telesne kulture zaradi usklajevanja planskih dokumentov in dela, dogovarjanja o skupnih nalogah in izvajanja le-teh ter uresničevanje skupnih ciljev. V ta namen ustanovijo skupne organe.

6. Posebna sodišča združenega dela na področju zdravstvenega varstva

44. člen

Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v zdravstveni skupnosti, za odločanje v sporih med zdravstvenimi skupnostmi ter zaradi sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva in pravic do socialne varnosti ustanovijo uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva s samoupravnim sporazumom posebno sodišče združenega dela (v nadaljnjem besedilu: posebno sodišče).

Uporabniki in izvajalci lahko ustanovijo skupno posebno sodišče za več zdravstvenih skupnosti oziroma skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi podobnih družbenih dejavnosti.

Pristojnosti posebnih sodišč, postopek za njihovo delo in za uveljavljanje pravic iz njihove pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja, pomembna za delo teh sodišč, določijo sporazumno ustanovitelji z aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom.

IV. ZAGOTAVLJANJE PRAVIC DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

45. člen

Delavci in drugi delovni ljudje ter občani s stalnim prebivališčem na območju Socialistične republike Slovenije imajo zagotovljeno zase in za svoje družinske člane pravico do zdravstvenih storitev in socialne varnosti v skladu s tem zakonom ter samoupravnim sporazumom o temeljih plana zdravstvene skupnosti.

Svojim družinskim članom morajo zagotoviti zdravstveno zavarovanje tudi delavci iz Socialistične republike Slovenije, ki delajo in so zdravstveno zavarovani v tujini, če z njihovim zavarovanjem ni zagotovljeno zdravstveno varstvo družinskih članov v Jugoslaviji.

Zakon o zdravstvenem varstvu (ZZV)

Časovnica