Odločba o ugotovitvi, da 371. in 390. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju nista v neskladju z Ustavo

4001. Odločba o ugotovitvi, da 371. in 390. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju nista v neskladju z Ustavo

Številka: U-I-21/16-14

Datum: 5. 12. 2018

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Okrožnega sodišča v Kopru, na seji 5. decembra 2018

Člena 371 in 390 Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16), kolikor se nanašata na poplačilo terjatev otrok na podlagi zakonite preživnine, nista v neskladju z Ustavo.

Okrožno sodišče v Kopru vlaga zahtevo za oceno ustavnosti 371. in 390. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Navaja, da nad dolžnikom teče postopek osebnega stečaja, vzporedno pa tudi izvršilni postopek zaradi izterjave zakonite preživnine, saj postopek osebnega stečaja v skladu z drugim odstavkom 390. člena v zvezi s 132. členom ZFPPIPP ne vpliva na izvršilni postopek. V obeh postopkih so bile predmet prodaje nepremičnine stečajnega dolžnika, na katerih je banka Unicredit Banka Slovenije, d. d., Ljubljana, uveljavila ločitveno pravico. Nepremičnine so bile uspešno prodane v stečajnem postopku. Predlagatelj navaja, da ima zakonita preživnina v stečajnem postopku sicer naravo prednostne terjatve (390. člen ZFPPIPP), a se poplača iz splošne razdelitvene mase, tj. šele po plačilu ločitvenih upnikov iz posebne razdelitvene mase (371. člen ZFPPIPP). Predlagatelj meni, da je taka ureditev v neskladju s prvim odstavkom 54. člena in prvim odstavkom 56. člena Ustave, saj ni upoštevano, da je za zakonito preživnino podan ustavno varovan javni interes. Ta je izrecno izpeljan v 197. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10, 26/11, 53/14, 54/15 in 11/18 – v nadaljevanju ZIZ), po katerem se terjatve iz naslova zakonite preživnine poplačajo prednostno, in to tudi pred terjatvami, ki so zavarovane z zastavno pravico. Za predložitveni primer bi to pomenilo, da bi se v primeru prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku terjatve iz naslova zakonite preživnine na podlagi 197. člena ZIZ poplačale pred terjatvijo hipotekarnega upnika, tj. ločitvenega upnika v stečajnem postopku. Ker pa je bilo v predložitvenem primeru premoženje prodano v stečajnem postopku, naj terjatve iz naslova zakonite preživnine v skladu s 371. členom v zvezi s 1. točko prvega odstavka 359. člena ZFPPIPP ne bi bilo mogoče prednostno poplačati pred poplačilom ločitvenega upnika, in to kljub temu, da drugi odstavek 390. člena v zvezi s 132. členom ZFPPIPP določa, da pričetek postopka osebnega stečaja ne vpliva na izvršilni postopek za izterjavo zakonite preživnine. Po mnenju predlagatelja 390. člen ZFPPIPP sicer ureja prednostne terjatve, vendar med terjatve, ki bi bile plačane pred ločitveni upniki, ne uvršča preživninskih terjatev. Zato naj bi izpodbijana ureditev privilegirala ločitvene upnike v razmerju do upnikov s preživninsko terjatvijo. Predlagatelj izpostavlja še, da ni razumnega razloga za neenako obravnavo preživninskih terjatev v izvršilnem in stečajnem postopku, saj zadnji pomeni generalno izvršbo.

Državni zbor na zahtevo ni odgovoril. Svoja stališča o njej je poslala Vlada. Meni, da ureditev v ZFPPIPP ni v neskladju z Ustavo ter da je na ustrezen in sorazmeren način zagotovljeno posebno varstvo otrok. To naj bi se kazalo najprej v prednostnem poplačilu terjatev iz naslova preživnin iz splošne razdelitvene mase, kamor preide tudi premoženje iz posebne razdelitvene mase, ki ostane po celotnemu plačilu terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico. Drug vidik posebnega varstva otrok pa se kaže v povezavi z institutom odpusta obveznosti. V skladu z drugim odstavkom 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ne učinkuje na terjatve iz naslova zakonite preživnine, kar naj bi pomenilo, da jih lahko preživninski upravičenec proti stečajnemu dolžniku uveljavlja tudi po končanem postopku osebnega stečaja. Na drugi strani odpust obveznosti učinkuje na vse navadne terjatve, torej tudi na terjatve ločitvenega upnika, kar naj bi se kazalo v ugasnitvi obveznosti, če posebna razdelitvena masa za njegovo poplačilo ni zadoščala. Vlada meni, da bi se z določitvijo prednosti preživninskim terjatvam v postopku osebnega stečaja, v katerem pride do odpusta obveznosti, tudi pred ločitvenim upnikom iz posebne razdelitvene mase, poseglo tako v samo bistvo ločitvene pravice, tj. prednostno poplačilno pravico, kot tudi v samo terjatev ločitvenih upnikov, ki bi v neplačanem delu prenehala.

Pojasnila Vlade so bila poslana predlagatelju, ki je nanje odgovoril. Meni, da je varstvo preživninskih upravičencev v primeru odpusta obveznosti zgolj formalno, v praksi pa neučinkovito. Po končanju postopka osebnega stečaja naj bi bile možnosti, da stečajni dolžnik ustvari neko premoženje, ki bi lahko bilo namenjeno poplačilu preživninske terjatve, zelo majhne. V primeru, ko do odpusta obveznosti ne pride, pa naj bi bil ločitveni upnik v ugodnejšem položaju, saj lahko le on doseže poplačilo iz posebne stečajne mase. Prav tako predlagatelj ne vidi razlogov, zakaj naj bi bilo dopustno posegati v zakonsko opredelitev zastavne pravice v izvršilnem postopku, ne pa tudi v drugem postopku (npr. postopku osebnega stečaja).

Predlagatelj navaja, da izpodbija 371. in 390. člen ZFPPIPP. Člen 371 ZFPPIPP se glasi:

"(1) Pri razdelitvi posamezne posebne razdelitvene mase se upošteva terjatev, zavarovana z ločitveno pravico na premoženju, ki spada v to posebno razdelitveno maso, če sta bili terjatev in ločitvena pravica v stečajnem postopku pravočasno prijavljeni, razen:

terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, ki je bila prerekana in je do izdelave načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase prenehala po četrtem odstavku 305. člena ali tretjem odstavku 306. člena tega zakona,

terjatve, povezane z razveznim pogojem, ki se je uresničil do izdelave načrta razdelitve posebne razdelitvene mase.

Ob prvi razdelitvi posebne razdelitvene mase se iz te razdelitvene mase plača terjatev iz prvega odstavka tega člena, če sta terjatev in ločitvena pravica v stečajnem postopku priznani na podlagi pravnomočnega sklepa iz 304. člena tega zakona in če terjatev:

ni povezana s pogojem ali

je bila povezana z odložnim pogojem, ki se je uresničil do izdelave načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase.

Ob prvi razdelitvi se v posebni razdelitveni masi rezervirajo sredstva za plačilo terjatve iz prvega odstavka tega člena:

če je ločitvena pravica prerekana ali

če je terjatev povezana s pogojem, ki se do izdelave načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase še ni uresničil.

Plačilo terjatve se opravi iz rezervirane posebne razdelitvene mase:

pri prerekani ločitveni pravici iz prvega odstavka 305. člena ali prvega odstavka 306. člena tega zakona: ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče ugodilo zahtevku za prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet posebne razdelitvene mase,

pri prerekani ločitveni pravici iz prvega odstavka 308. člena tega zakona:

– v primeru iz šestega odstavka 308. člena tega zakona, ko postane pravnomočen sklep iz 304. člena tega zakona,

– v drugih primerih, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek iz drugega odstavka 308. člena tega zakona,