TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah I in III izreka spremeni tako, da v tem delu sedaj glasi:

„I. Tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 292.797,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 28. 1. 2018 dalje do plačila ter priznane izvršilne stroške v višini 186,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 4. 2019 dalje do plačila, vse v roku 15 dni od vročitve sodbe, se zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki pravdne stroške v višini 16.867,21 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.“

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve sodbe sodišča druge stopnje toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 6.400,62 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Neveljavnost pogodbe v konkretnem primeru lahko spremlja le negativni pogodbeni interes - premoženje, ki bi ga stranka imela, ko z drugo stranko sploh ne bi sklenila pogodbe. To pa ni enako pogodbeno določeni ceni za dobavljeno blago. Edina škoda, ki je v vzročni zvezi s prekoračitvijo upravičenj za zastopanje in jo lahko po določilu petega odstavka 72. člena OZ uveljavlja druga pogodbena stranka je tista (navadna) škoda, ki ji je nastala zaradi njenih nadaljnjih pravnoposlovnih ravnanj, ki jih je opravila v zaupanju, da je pogodba veljavno sklenjena, torej zato, ker ni vedela in ni bila dolžna vedeti za zastopnikovo prekoračitev upravičenj za zastopanje. Takšne škode pa tožeča stranka s tožbenim zahtevkom za plačilo pogodbenega zneska za plačilo dobavljenih palet ne uveljavlja. Oziroma povedano drugače, tožeča stranka v okviru odškodninskega zahtevka s tožbo uveljavlja nekaj, kar ji po materialnem pravu ne gre.