Nalaganje dokumenta...
Uredba o ukrepih za zmanjšanje tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 46-2251/2002, stran 4513 DATUM OBJAVE: 27.5.2002
VELJAVNOST: od 11.6.2002 do 18.10.2005 / UPORABA: od 11.6.2002 do 18.10.2005
RS 46-2251/2002
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 19.10.2005 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.
2251. Uredba o ukrepih za zmanjšanje tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami
Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99, in 22/00) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ukrepih za zmanjšanje tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami*
o ukrepih za zmanjšanje tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami*
1. člen
Ta uredba določa obvezne varnostne ukrepe, ki jih mora izpolnjevati povzročitelj tveganja za preprečevanje večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami in za zmanjšanje posledic teh nesreč za ljudi in okolje (v nadaljnjem besedilu: zmanjšanje tveganja za okolje).
Obvezni varnostni ukrepi iz prejšnjega odstavka so:
-
splošni varnostni ukrepi,
-
prijava vira tveganja,
-
izdelava zasnove zmanjšanja tveganja za okolje,
-
uvedba sistema obvladovanja varnosti,
-
izdelava varnostnega poročila,
-
izdelava načrta sanacije in
-
obveščanje javnosti o varnostnih ukrepih.
2. člen
Določbe te uredbe ne veljajo za:
-
obrate, skladišča in druge vire tveganja, ki jih upravlja Slovenska vojska,
-
vire tveganja, ki povzročajo radioaktivno sevanje,
-
prevoz nevarnega blaga na cestah, po železnici, po celinskih in morskih vodah ter v zraku zunaj virov tveganja in vmesno, časovno omejeno skladiščenje nevarnih kemikalij pri tem prevozu ter natovarjanje, raztovarjanje in prevoz nevarnih kemikalij od enega do drugega prevoznega sredstva v pristaniščih, nabrežjih in ranžirnih postajah,
-
transport nevarnih kemikalij po cevovodih, vključno s črpalnimi postajami, če gre za cevovod ali črpalno postajo zunaj vira tveganja,
-
dejavnosti po predpisih o rudarstvu pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih snovi v rudnikih, kamnolomih ali z vrtinami, razen če gre za skladiščenje nevarnih kemikalij ali za obdelavo mineralnih surovin z uporabo nevarnih kemikalij, in
-
odlagališča odpadkov razen odlagališč jalovine, ki je nastala z obdelavo mineralnih surovin z nevarnimi kemikalijami.
3. člen
Pojmi po tej uredbi imajo naslednji pomen:
1.
Nevarnost je lastnost nevarne kemikalije ali značilnost določenih okoliščin, ki lahko povzroči škodo okolju ali življenju ali zdravju ljudi.
2.
Tveganje je verjetnost, da v določenem času ali pri določenih pogojih pride do škodljivih učinkov.
3.
Tveganje za okolje je verjetnost, da se bo v določenem času ali pri določenih pogojih zgodila nesreča z nevarnimi kemikalijami s posrednimi ali neposrednimi posledicami za okolje ali življenje ali zdravje ljudi.
4.
Obrat je tehnološko zaokrožena osnovna proizvodna enota vira tveganja, v kateri se proizvajajo ali uporabljajo nevarne kemikalije ali se z njimi ravna ali se jih shranjuje. Obrat obsega vse objekte, opremo, napeljavo, cevovode, stroje, orodja in infrastrukturo, kot so industrijski tiri, pomoli, prekladalne in nakladalne rampe, pristaniški nasipi, trajna in začasna skladišča ter druge objekte in naprave, potrebne za obratovanje vira tveganja.
5.
Vir tveganja je prostorsko zaokroženo območje, kjer deluje eden ali več enakovrstnih ali raznovrstnih obratov in ki ga upravlja ena gospodarska družba, zavod ali druga organizacijska oblika ali samostojni podjetnik posameznik in na katerem so prisotne nevarne kemikalije v enem ali več obratih. Vir tveganja obsega tudi skupno ali pripadajočo infrastrukturo ali dejavnosti.
6.
Obstoječi vir tveganja je:
a)
vir tveganja, na območju katerega je bil zgrajen ali je obratoval na dan uveljavitve te uredbe eden ali več obratov, ali
b)
vir tveganja, za katerega obrat je bilo pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno pravnomočno dovoljenje za poseg v prostor.
7.
Sprememba vira tveganja je vsak poseg v enega ali več obratov vira tveganja, ki bistveno spremeni nevarnost za nastanek večjih nesreč in tveganje za okolje in ki ima za posledico spremembe glavnih tehničnih značilnosti vira tveganja ali spremembo procesa ali spremembo količin ali vrste na območju vira tveganja prisotnih nevarnih kemikalij.
8.
Povzročitelj tveganja je vsaka oseba, ki kot upravljavec ali lastnik vira tveganja zaradi opravljanja dejavnosti vira tveganja povzroča tveganje za okolje.
9.
Nevarne kemikalije so snovi in pripravki iz tabele 1 priloge 1 te uredbe ter snovi in pripravki, ki se razvrščajo med nevarne snovi in nevarne pripravke z eno od nevarnih lastnosti iz tabele 2 priloge 1 te uredbe. Za nevarne kemikalije se štejejo vse snovi in pripravki iz prejšnjega stavka ne glede na to, ali gre za surovino, proizvod, stranski proizvod, ostanek ali vmesni proizvod, vključno s snovmi in pripravki, za katere se utemeljeno domneva, da bi lahko nastale ob večji nesreči.
10.
Večja nesreča z nevarnimi kemikalijami (v nadaljnjem besedilu: večja nesreča) je dogodek, kot je izpust nevarnih kemikalij, požar ali eksplozija, ki ga povzroči nenadzorovano dogajanje pri upravljanju vira tveganja ali pri obratovanju obratov vira tveganja, in ki lahko takoj ali z zakasnitvijo povzroči smrt, akutne oziroma kronične okvare zdravja ali značilne negativne učinke ob izpostavljenosti nevarnim kemikalijam za ljudi na območju vira tveganja in zunaj njega in takojšnjo ali dolgoročno uničenje, poškodbo ali kritično obremenitev ene ali več sestavin okolja na območju vira tveganja in zunaj njega.
11.
Shranjevanje nevarnih kemikalij je prisotnost nevarnih kemikalij na območju vira tveganja zaradi skladiščenja, odlaganja za varno hranjenje ali ustvarjanja zalog.
12.
Načrt zaščite in reševanja je načrt, ki ga morajo po predpisih na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami izdelati gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, občine in država.
13.
Načrt sanacije je načrt organizacijskih in drugih ukrepov, potrebnih za odpravo posledic večje nesreče in za obnovo okolja po nesreči.
14.
Verižni učinek je povečana verjetnost in možnost za nastanek večje nesreče ali možnost hujših posledic večje nesreče na območju posameznega vira tveganja zaradi njegove lokacije in bližine drugega vira tveganja in nevarnih kemikalij na območju tega vira tveganja.
4. člen
Viri tveganja se glede na vrsto in količino nevarnih kemikalij, ki so prisotne na območju vira tveganja, razvrstijo v:
-
vire večjega tveganja za okolje,
-
vire manjšega tveganja za okolje in
-
vire, ki so glede tveganja za okolje nepomembni.
Vir večjega tveganja za okolje je, če je:
-
količina najmanj ene od nevarnih kemikalij, ki je prisotna na območju vira tveganja, večja od količine za razvrstitev ali enaka količini za razvrstitev, ki je za to nevarno kemikalijo določena v tretjem stolpcu tabele 1 v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: tabela 1), ali
-
količina najmanj ene od nevarnih kemikalij, ki je prisotna na območju vira tveganja in se razvršča med nevarne kemikalije z eno od nevarnih lastnosti iz prvega stolpca tabele 2 v prilogi 1 te uredbe (v nadaljnjem besedilu: tabela 2), večja od količine za razvrstitev ali enaka količini za razvrstitev, ki je za kemikalijo s to nevarno lastnostjo določena v tretjem stolpcu tabele 2.
Vir manjšega tveganja za okolje je, če je:
-
količina najmanj ene od nevarnih kemikalij, ki je prisotna na območju vira tveganja, večja od količine za razvrstitev ali enaka količini za razvrstitev, ki je za to nevarno kemikalijo določena v drugem stolpcu tabele 1, ali
-
količina najmanj ene od nevarnih kemikalij, ki je prisotna na območju vira tveganja in se razvršča med nevarne kemikalije z eno od nevarnih lastnosti iz prvega stolpca tabele 2, večja od količine za razvrstitev ali enaka količini za razvrstitev, ki je za kemikalijo s to nevarno lastnostjo določena v drugem stolpcu tabele 2.
5. člen
Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena se viri tveganja razvrstijo v skupine iz prvega odstavka prejšnjega člena tudi glede na:
-
vsoto nevarnih kemikalij iz tabele 1, katerih posamezne količine ne presegajo količin za razvrstitev iz drugega oziroma tretjega stolpca tabele 1, in nevarnih kemikalij, ki imajo isto nevarno lastnost iz prvega stolpca tabele 2,
-
vsoto nevarnih kemikalij, ki imajo isto nevarno lastnost iz prvega stolpca tabele 2,
-
vsoto nevarnih kemikalij, ki imajo nevarno lastnost s številko 1, 2 ali 9 iz prvega stolpca tabele 2, in
-
vsoto nevarnih kemikalij, ki imajo nevarno lastnost s številko 3, 4, 5, 6, 7a, 7b ali 8 iz prvega stolpca tabele 2.
Vir večjega tveganja za okolje je, če za eno od vsot iz prejšnjega odstavka velja:
&fbco;binary entityId="8b640ad3-eba4-412b-a79a-eb857251c8b7" type="jpg"&fbcc;
kjer je:
q(i) – količina posamezne nevarne kemikalije, ki je prisotna na območju vira tveganja,
Q(3i) – količina za razvrstitev, ki je za posamezno nevarno kemikalijo določena v tretjem stolpcu tabele 1 ali tabele 2.
Vir manjšega tveganja za okolje je, če za eno od vsot iz prvega odstavka tega člena velja:
&fbco;binary entityId="acc520f0-4047-4dca-800b-fddb6f1aa95f" type="jpg"&fbcc;
kjer je:
Q(2i) – količina za razvrstitev, ki je za posamezno nevarno kemikalijo določena v drugem stolpcu tabele 1 ali tabele 2.
6. člen
Vir tveganja, ki se ga na podlagi meril iz 4. in 5. člena te uredbe ne more razvrstiti niti med vire večjega niti med vire manjšega tveganja za okolje, je nepomemben vir tveganja za okolje.
7. člen
Za razvrščanje virov tveganja se upošteva največja količina posamezne nevarne kemikalije, ki se jo na območju vira tveganja ugotovi glede na:
-
dejansko prisotnost nevarnih kemikalij ali
-
pričakovano oziroma načrtovano prisotnost nevarnih kemikalij ali
-
prisotnost nevarnih kemikalij, za katere se utemeljeno domneva, da bi lahko nastale pri nenadzorovanih kemičnih procesih ob nepredvidenih dogodkih ali večji nesreči.
Če ima posamezna nevarna kemikalija več nevarnih lastnosti iz prvega stolpca tabele 2, se pri razvrščanju vira tveganja upošteva najmanjšo količino za razvrstitev, ki je za te nevarne lastnosti določena v drugem oziroma tretjem stolpcu tabele 2.
Če ima posamezna nevarna kemikalija iz tabele 1 tudi nevarno lastnost iz prvega stolpca tabele 2, se pri razvrščanju vira tveganja upoštevajo količine za razvrščanje iz tabele 1.
Pri razvrščanju virov tveganja se mešanice in pripravki obravnavajo enako kot čiste snovi pod pogojem, da so v mejah koncentracije, ki so določene glede na njihove lastnosti v predpisih o razvrščanju, označevanju in pakiranju nevarnih snovi in pripravkov, razen če je v prilogi 1 zanje podana odstotna sestava ali druga specifikacija.
Pri razvrščanju virov tveganja se nevarne kemikalije, ki so na območju vira tveganja prisotne v količinah, ki so manjše od 2% količin za razvrščanje iz tabele 1 ali tabele 2, lahko zanemarijo pri določanju celotne količine nevarnih kemikalij, če njihova prisotnost ne more povzročiti večje nesreče na območju vira tveganja.
8. člen
Za vire večjega tveganja za okolje mora povzročitelj tveganja zagotoviti naslednje ukrepe:
-
izvajanje splošnih varnostnih ukrepov,
-
prijavo vira tveganja,
-
izdelavo zasnove preprečevanja večjih nesreč,
-
uvedbo sistema obvladovanja varnosti,
-
izdelavo varnostnega poročila,
-
izdelavo načrta sanacije in
-
obveščanje javnosti o varnostnih ukrepih.