Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 92-4017/2009, stran 12205 DATUM OBJAVE: 16.11.2009
VELJAVNOST: od 1.12.2009 do 9.12.2016 / UPORABA: od 1.12.2009 do 9.12.2016
RS 92-4017/2009
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 10.12.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.
4017. Pravilnik o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti
Na podlagi tretjega odstavka 63. člena, sedmega odstavka 71. člena, petega odstavka 78. člena in šestega odstavka 80. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08 – ZVO-1B) minister za okolje in prostor izdaja
P R A V I L N I K
o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti
o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa:
-
projektne osnove za sevalne in jedrske objekte;
-
vsebino vloge in vsebino dokumentacije za pridobitev soglasij in dovoljenj za sevalne, jedrske in manj pomembne sevalne objekte po zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost;
-
vsebino varnostnega poročila in druge dokumentacije, potrebne za dokazovanje in zagotavljanje varnosti sevalnih in jedrskih objektov;
-
podrobnejše zahteve glede organiziranosti sevalnega ali jedrskega objekta ter glede vsebine in oblike programa zagotavljanja kakovosti in njegovega izvajanja v sevalnih in jedrskih objektih.
2. člen
(izrazi)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
ALARA je kratica angleškega izraza As Low As Reasonably Achievable, predstavlja pa načelo pri varstvu pred sevanji, po katerem je treba zagotavljati čim manjšo obsevanost, vendar pri tem upoštevati tudi družbeno in gospodarsko sprejemljivost ukrepov;
2.
biointruzija je predrtje ali izguba celovitosti tesnilnih plasti odlagališča zaradi globokih korenin rastlin ali delovanja živali;
3.
deterministična varnostna analiza je analiza, izvedena z uporabo determinističnih metod;
4.
dogodek je pripetljaj, ki ga povzroči naravni dogodek, človeška napaka ali dejanje, nepravilni pisni postopek ali navodilo, okvara opreme, obratovalna napaka ali projektna neustreznost, in lahko ogroža sevalno ali jedrsko varnost. Dogodek vodi v pričakovan obratovalni dogodek ali v nesrečo. Pri tem se lahko delno ali v celoti sprožijo varnostne funkcije;
5.
ekstremne vremenske razmere so skrajne vremenske razmere za obravnavano območje, določene na podlagi analiz zgodovinskih vremenskih podatkov zanj;
6.
elektromagnetna združljivost je zmogljivost električnih in elektronskih sistemov, opreme in naprav za delovanje v elektromagnetnem okolju, kjer morajo biti operabilni, brez poslabšanja delovanja zaradi elektromagnetnih motenj in brez medsebojnega vpliva več takih naprav;
7.
enojna odpoved je odpoved, zaradi katere komponenta ne more izvesti predvidene varnostne funkcije, pa tudi vse nadaljnje odpovedi, ki so posledica tega;
8.
faza mirovanja je vmesna faza med obratovanjem in začetkom razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta. Lahko je različno dolga in je namenjena predvsem zmanjšanju sevalnih obremenitev med dokončno razgradnjo, tako da omogoči razpad kratkoživih izotopov pred dokončno razgradnjo;
9.
globinsko geološko odlagališče je objekt za odlaganje radioaktivnih odpadkov, ki je nekaj sto metrov ali več pod površino v stabilnih geoloških formacijah za zagotovitev dolgoročne izoliranosti radionuklidov od okolja;
10.
gradnja je izvedba gradbenih in drugih del ter je lahko gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta ali odstranitev objekta;
11.
izobrazba je znanje, pridobljeno v ustanovah šolskega sistema;
12.
kategorizacija SSK je njihova razporeditev v varnostne kategorije glede na pomembnost SSK za tveganje na podlagi verjetnostnih varnostnih analiz;
13.
kompetence so primerna izobrazba, usposobljenost, veščine in izkušnje za izvajanje nalog;
14.
lokacija je geografsko območje, na katerem je sevalni ali jedrski objekt in na katerem potekajo dejavnosti, ki jim je ta namenjen;
15.
nadzor konfiguracije objekta je takšno ravnanje s projektno dokumentacijo sevalnega ali jedrskega objekta, da je dejansko stanje slednjega v skladu s projektnimi zahtevami, da so vsi zahtevani podatki in informacije na razpolago v dokumentaciji ter da ta ustreza dejanskemu stanju objekta;
16.
nesreča je izredni dogodek ali zaporedje več povezanih izrednih dogodkov, ki povzročijo večjo poškodbo sevalnega ali jedrskega objekta ali zmanjšajo učinkovitost varnostnih pregrad za preprečitev širjenja radioaktivnih snovi v okolje oziroma lahko povzročijo obsevanost ali kontaminacijo osebja, prebivalstva ali okolja;
17.
nesreča, ki po posledicah presega projektne dogodke je nesreča v jedrski elektrarni, katerih posledice presegajo projektni dogodek;
18.
ne-varnostni sistem je sistem, ki nima varnostne funkcije in nima neposrednega vpliva na sevalno ali jedrsko varnost;
19.
nezgodno stanje ali nezgoda je nezaželeno stanje, povzročeno z neustreznim človeškim dejanjem oziroma izgubo operabilnosti sistema ali komponente ter zahteva prepoznavanje napake in njeno odpravo oziroma popravilo;
20.
območje lokacije sevalnega ali jedrskega objekta je lokacija in njena okolica, ki sta zaradi značilnosti naravnih ali umetnih pojavov pomembni za oceno varnosti objekta;
21.
obramba v globino je projektno načelo, po katerem je treba za dosego zaščitnega namena (npr. preprečevanje izpustov radioaktivnih snovi) pri projektiranju in upravljanju uporabiti več varnostnih ukrepov, da se ta namen doseže, tudi če eden od njih odpove;
22.
obratovalni pogoji in omejitve so skupina pravil, ki so del varnostnega poročila in določajo omejitve parametrov, zmogljivost in delovanje opreme ter ukrepanje osebja za varno obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta;
23.
obratovanje so vse dejavnosti za doseganje namena, zaradi katerega je bil sevalni ali jedrski objekt zgrajen, vključno z vzdrževanjem, menjavo goriva (če gre za jedrsko elektrarno ali raziskovalni reaktor), pregledi med obratovanjem, shranjevanjem, skladiščenjem, odlaganjem rudarske ali hidrometalurške jalovine, radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva ter drugimi sorodnimi dejavnostmi;
24.
obsevalna naprava je naprava z virom ionizirajočega sevanja, namenjena obsevanju s tem sevanjem;
25.
okoljske razmere so razmere, v katerih mora izbrana SSK, oprema ali instrument obratovati in ki so med drugim določene s temperaturo, tlakom, sevanjem, relativno vlažnostjo, kemičnim okoljem, stopnjo poplavljenosti, potresi ipd.
26.
operabilnost je stanje SSK, v katerem je zagotovljena zmožnost delovanja oziroma opravljanja svoje naloge v skladu z obratovalnimi pogoji in omejitvami. Zagotovljeno mora biti tudi delovanje drugih potrebnih SSK, ki s podpornimi funkcijami (npr. električno napajanje, hlajenje, mazanje …) omogočajo operabilnost posamezne SSK v skladu z obratovalnimi pogoji in omejitvami;
27.
operater je strokovno usposobljena oseba z izpitom, ki krmili ali daje navodila za krmiljenje sevalnega ali jedrskega objekta;
28.
osebje z dovoljenjem so delavci, ki so uspešno opravili strokovno usposabljanje in preverjanje znanja, v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci, ki opravljajo za varnost pomembna dela v jedrskih ali sevalnih objektih;
29.
overitev je potrditev na podlagi stvarnega dokaza, da so bile predpisane zahteve izpolnjene;
30.
postopek je predpisani način za izvedbo dejavnosti ali procesa. Obratovalni postopki so natančno pisno opisani postopki za obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta;
31.
požarna celica je od drugih celic ločeno območje, na katerem je oprema, pomembna za varnost. Požarna celica ni nujno v celoti obdana s protipožarnimi pregradami, zato se omejuje hitrost širjenja požara med celicami z omejitvami količine gorljivega materiala, z ločitvijo predmetov z razdaljo, z zagotavljanjem sistemov za gašenje požarov in s pasivno protipožarno zaščito (kakršni so npr. protipožarni ščiti in ovoji). Požarna celica je zgrajena tako, da je za določeno obdobje, ki je lahko krajše ali daljše od tistega pri požarnem sektorju, omejeno širjenje nastalega požara iz nje;
32.
požarni sektor je zgradba ali del zgradbe, povsem obdane s protipožarnimi pregradami, ki jih niti celotna predvidena požarna obremenitev v sektorju in zunaj njega ne more porušiti. Protipožarne pregrade vključujejo vrata, stene, tla in strop. Požarni sektor je zgrajen tako, da je za določeno obdobje omejeno širjenje požara iz sektorja, kjer je požar nastal, v sosednje;
33.
predelava so naslednji postopki obdelave radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva pred skladiščenjem, prevozom ali odlaganjem:
-
predobdelava, s katerimi se radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo pripravijo na obdelavo;
-
obdelava, s katerimi se spremenijo lastnosti radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva zaradi tehničnih, ekonomskih ali varnostnih razlogov, ter
-
priprava, s katerimi se pripravijo pakirani ali nepakirani radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo v obliki, ki ustreza zahtevam za prevoz, skladiščenje ali odlaganje;
34.
predpostavljeni začetni dogodek je dogodek, ki je vključen med začetne dogodke kot dele projektnih osnov in ki lahko sproži prehodni pojav ali nezgodno stanje;
35.
prehodni pojav je skupek dogajanj, s katerim neki sistem prehaja iz enega v drugo stabilno stanje;
36.
preizkušanje je vnaprej načrtovana dejavnost za ugotavljanje operabilnosti SSK in se opravi po vzdrževalnih posegih oziroma po opravljenih spremembah na SSK. Periodično preizkušanje, ki je predpisano v obratovalnih pogojih in omejitvah, imenujemo nadzorno preizkušanje;
37.
preizkušene komponente so komponente, ki so ustrezno preizkušene in kvalificirane, ali pa so bile njim enake komponente preizkušene pod enakimi pogoji;
38.
pričakovani obratovalni dogodek je dogodek, ki se pričakuje enkrat ali večkrat v obratovalni dobi sevalnega ali jedrskega objekta;
39.
proces je skupek med seboj povezanih ali vzajemno vplivajočih dejavnosti, ki se izvajajo zato, da se doseže neki cilj;
40.
projektna omejitev je med projektiranjem predpisana skrajna (mejna) vrednost nekega parametra, ki med obratovanjem objekta, če je ta odlagališče, pa tudi po njegovem zaprtju, ne sme biti prekoračena;
41.
projektne osnove objekta opredeljujejo njegovo potrebno zmogljivost za obvladovanje določenega obsega stanj ob spoštovanju predpisanih zahtev sevalne in jedrske varnosti. Vključujejo tudi pogoje za normalno obratovanje, prehodne pojave, dogodke, ki izvirajo iz predpostavljenih začetnih dogodkov ali njihovih kombinacij, ter varnostno klasifikacijo SSK, pomembnih predpostavk in izbranih analitičnih metod. Projektne osnove so prvi pogoj za zagotovitev preprečitve posledic pričakovanega obratovalnega ali projektnega dogodka oziroma, če preprečitev ni mogoča, ublažitev teh posledic;
42.
projektne osnove SSK so podatki, ki določajo posebni namen izbranega SSK in posebne vrednosti ali obseg vrednosti, ki jim morajo zadostiti SSK. Te vrednosti so omejitve, ki izhajajo iz splošno sprejete sodobne prakse za dosego funkcionalnih zahtev, ali zahteve, ki izhajajo iz analize (temelječe na izračunu ali poskusu) posledic predpostavljenega začetnega dogodka, pri katerem mora dani SSK izpolniti svojo funkcijo;
43.
projektni dogodki so naravni dogodki ali dogodki zaradi človeške dejavnosti na vplivnem območju sevalnega ali jedrskega objekta (zunanji projektni dogodki) in dogodki v samem sevalnem ali jedrskem objektu (notranji projektni dogodki), ki utegnejo ogroziti njegovo varnost in so predpostavljeni kot najneugodnejši začetni dogodki, ki naj bi jih bili varnostni sistemi sevalnega ali jedrskega objekta sposobni obvladati brez večjega sproščanja radioaktivnih snovi v okolje, ter so na podlagi opravljenih raziskav in analiz izbrani za določitev projektnih osnov;
44.
raziskovalni reaktor je jedrski reaktor, ki se uporablja predvsem za proizvodnjo in uporabo nevtronskega in ionizirajočega sevanja za raziskave, proizvodnjo radionuklidov in podobno. Raziskovalni reaktor vsebuje reaktorsko sredico, eksperimentalne naprave in vse druge objekte, povezane z delovanjem reaktorja ali njegovih eksperimentalnih naprav;
45.
referenčna dokumentacija je dokumentacija, na katero se sklicuje vsebina varnostnega poročila ali je bila kako drugače podlaga za izdajo soglasja za gradnjo ali poskusno obratovanje ali za izdajo dovoljenja za obratovanje, prenehanje obratovanja ali razgradnjo sevalnega ali jedrskega objekta;
46.
remont je prekinitev obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta zaradi menjave goriva, popravil oziroma vzdrževalnih del. Remont jedrske elektrarne se začne s prekinitvijo dobave elektrike v električno omrežje in konča s ponovno vzpostavitvijo te dobave;
47.
rudarska dela so:
-
dela, ki se izvajajo za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin,
-
dela, ki so v zvezi z izkopi in osnovnimi podgradnjami pri gradnji vseh vrst podzemnih objektov,
-
druga dela, kakršna so raziskovanje, zgraditev in sanacija podzemnih prostorov z rudarskimi metodami izkopa in vgrajevanja osnovne podgradnje (predori, jaški, skladišča, zaklonišča in drugi podzemni prostori), izvajanje zračenja v plinonosnih režimih, odvodnjavanje, injektiranje in sidranje ter
-
zapiranje objektov in sanacija zemljišča, razvrednotenega z rudarskimi deli;
48.
scenarij normalnega razvoja odlagališča je pričakovana degradacija stanja objekta še dolgo po njegovem zaprtju zaradi naravnih procesov ali človeških posegov, ki ga dobimo z ekstrapolacijo sedanjih razmer v prihodnost;
49.
scenarij spremenjenega razvoja odlagališča so neželeni dogodki oziroma stanje po zaprtju odlagališča, povzročeni bodisi z naravnimi vzroki bodisi so človeškega, živalskega ali rastlinskega izvora, ki pospešijo dolgoročno degradacijo odlagališča in migracijo radioaktivnih snovi ter povečajo sevanje. Tak scenarij vključuje na primer namerni človeški vdor, vodne in mineralne vrtine, učinek tople grede, aktivacijo prelomov, globalne zaledenitve, odpoved tesnjenja objektov, migracijo z nastalimi plini ipd.;
50.
smernice za obvladovanje težkih nesreč so pisni postopki z usmeritvami operaterjem za obvladovanje posledic teh nesreč;
51.
sprememba v sevalnem ali jedrskem objektu je vsaka nameravana sprememba v zvezi z objektom ali načinom njegovega upravljanja ali njegovim obratovanjem, vključno z vzdrževalnimi deli, pregledovanjem, preskušanjem ali uvedbo tehnične, organizacijske ali druge spremembe v zvezi s temi deli;
52.
SSK je kratica, ki označuje skupek konstrukcij, sistemov in komponent. Konstrukcije so pasivni elementi, kakršni so zgradbe in ščiti. Sistem tvori več komponent, ki so sestavljene tako, da opravljajo svojo (aktivno) funkcijo. Med SSK se uvršča tudi programska oprema za instrumentacijo in regulacijo. Če je objekt skladišče ali odlagališče radioaktivnih odpadkov, se med SSK uvrščajo tudi paketi radioaktivnih odpadkov;
53.
stanja objekta so normalno stanje sevalnega ali jedrskega objekta (redno obratovanje, vključno z odpovedjo opreme z verjetnostjo nastanka enkrat na leto) in izredno stanje (odpoved opreme in drugi izredni dogodki z verjetnostjo nastanka manj kakor enkrat na leto in več kakor enkrat v obratovalni dobi objekta);
54.
stanje varne zaustavitve reaktorja je stanje, v katerem je reaktor podkritičen in je zagotovljeno odvajanje zaostale toplote;
55.
stopenjski pristop pomeni, da se pomembnim značilnostim posveti večja pozornost (npr. se podrobneje oziroma izdatneje projektirajo ali opišejo) in manj pomembnim značilnostim manj pozornosti (npr. se projektirajo ali opišejo manj podrobno);
56.
tehnični podporni center so prostori in ustrezna podporna oprema, na lokaciji ali blizu lokacije objekta na voljo osebju, ki zagotavlja tehnično podporo operaterjem in strokovnemu osebju ter vodenje obvladovanja izrednega dogodka na območju objekta;
57.
težka nesreča je nesreča v jedrski elektrarni ali raziskovalnem reaktorju, ki po svojih posledicah presega projektni dogodek in vodi k taljenju sredice ali ogrožanju okolja;
58.
tlačna meja je oznaka za fizično pregrado, ki ločuje dva tehnološka sistema, delujoča pod različnima obratovalnima tlakoma. Navadno sestoji iz tlačnih posod, cevi, ventilov, cevnih in instrumentacijskih priključkov;
59.
usposabljanje je sistematično pridobivanje potrebnega znanja in spretnosti, dopolnilno k ustrezni izobrazbi za določena delovna mesta;
60.
validacija je potrditev na podlagi stvarnega dokaza, da so bile izpolnjene zahteve za nameravano uporabo;
61.
varnost pred kritičnostjo je stanje, pri katerem je zagotovljeno, da ni mogoča samovzdrževana verižna jedrska cepitev;
62.
varnostna funkcija je učinek, ki mora biti dosežen, ali delo, ki mora biti opravljeno za zagotovitev sevalne oziroma jedrske varnosti;
63.
varnostna klasifikacija je razvrščanje SSK glede na zahtevane varnostne funkcije za zagotovitev jedrske varnosti in razvrščanje v varnostne razrede varnostnih SSK glede na njihovo pomembnost za jedrsko varnost;
64.
varnostna kultura so značilnosti in vedenje v organizaciji ali pri posameznikih, ki dajejo problematiki varstva in varnosti največjo prednost in pozornost, ustrezno njeni pomembnosti. Za sevalno ali jedrsko področje se pojem varnostne kulture nanaša na osebno zavzetost in odgovornost vseh vpletenih v katero koli dejavnost, ki ima vpliv na delovanje in varnost sevalnega ali jedrskega objekta. Ključni elementi varnostne kulture so odprt odnos do izmenjave informacij, ki vključuje neomejeno razmišljanje o varnostnih vprašanjih, skupaj z vprašanji, ki se pri tem pojavljajo, preprečevanje samozadostnosti, predanost popolnosti ter gojitev osebne in skupinske odgovornosti, pa tudi dvig ravni sevalne ali jedrske varnosti;
65.
varnostna rezerva je razlika med mejno vrednostjo parametra, pri kateri pride do odpovedi SSK, in vrednostjo parametra, ki ga v postopku pridobitev soglasja in dovoljenja za jedrske in sevalne objekte odobri Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (v nadaljnjem besedilu Uprava);
66.
varnostne meje so omejitve parametrov sevalnega ali jedrskega objekta, potrebne za zaščito fizičnih pregrad, ki preprečujejo nenadzorovano sprostitev radionuklidov;
67.
varnostni sistem je sistem, potreben za izvedbo varnostne funkcije, ali sistem, ki s svojim delovanjem vpliva na sevalno ali jedrsko varnost objekta;
68.
varnostno poročilo je dokument ali zbirka dokumentov, ki vsebuje ključne informacije o sevalnem ali jedrskem objektu, o njegovih obratovalnih pogojih in omejitvah, o njegovem vplivu na okolje, opis projekta, analizo možnih nezgod in ukrepe, ki so nujni za odpravo oziroma zmanjšanje nevarnosti za okolje, prebivalstvo in osebje objekta;
69.
varovalni sistem je sistem v sevalnem ali jedrskem objektu, ki nadzoruje stanje za varnost pomembnih parametrov in samodejno sproži zaščitne ukrepe ob prekoračitvi nastavljenih mejnih vrednosti;
70.
verjetnostne varnostne analize so analize zanesljivosti sistemov sevalnega ali jedrskega objekta, pri katerih se z uporabo verjetnostnih metod prepozna in ovrednoti obseg možnih vplivov na sevalno ali jedrsko varnost, kakršni so odpoved komponent, nerazpoložljivost komponent, človeške napake, negativni vplivi okolja, požari, poplave in potresi.
70.1
Z verjetnostnimi varnostnimi analizami prvega nivoja določimo zaporedje dogodkov, ki lahko poškodujejo sredico, ocenjujemo pričakovano pogostost poškodbe sredice ter ugotavljamo slabe in dobre strani varnostnih sistemov in postopkov, s katerimi preprečujemo to poškodbo.
70.2
Z verjetnostnimi varnostnimi analizami drugega nivoja določimo načine, na katere radioaktivni izpusti iz sevalnega ali jedrskega objekta dosežejo okolje, ocenimo njihov obseg in pričakovano pogostost ter ugotavljamo sorazmerno pomembnost ukrepov za preprečitev in omilitev teh izpustov.
70.3
Z verjetnostnimi varnostnimi analizami tretjega nivoja se prepoznajo in ovrednotijo posledice radioaktivnih izpustov na okolje in zdravje ljudi;
71.
vodstvo je posameznik ali skupina posameznikov, ki ima pooblastila za vodenje celotnega sevalnega ali jedrskega objekta ali posamezne organizacijske enote v njem;
72.
vplivno območje je tridimenzionalni prostor ob sevalnem ali jedrskem objektu, nad in pod njim, ki ga določajo dejavniki iz okolice, ki lahko vplivajo na objekt, ter do koder sežejo vplivi objekta na okolje;
73.
zagon je proces, s katerim se že zgrajeni objekt z vsemi SSK usposobi za obratovanje in preveri, ali so v skladu s projektom in projektnimi osnovami oziroma ali ustrezajo obratovalnim pogojem in omejitvam.
(2)
Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kakor izrazi, opredeljeni v zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost.
II. PROJEKTNE OSNOVE
3. člen
(projektna načela)
(1)
Pri projektiranju sevalnega ali jedrskega objekta se morajo upoštevati naslednja načela:
1.
Načelo obrambe v globino;
2.
Načelo enojne odpovedi;
3.
Načelo neodvisnosti;
4.
Načelo raznovrstnosti;
5.
Načelo redundance;
6.
Načelo varne odpovedi;
7.
Načelo preverjenih komponent;
8.
Načelo stopenjskega pristopa.
(2)
Načelo obrambe v globino pomeni, da je treba za določen zaščitni namen pri projektiranju in upravljanju (npr. preprečevanje izpusta radioaktivnih snovi) uporabiti več varnostnih ukrepov, tako da se ta namen doseže, tudi če eden od njih odpove.
(3)
Načelo enojne odpovedi pomeni, da se mora v varnostnih analizah poleg obravnavanega dogodka predvideti tudi za sevalno ali jedrsko varnost najneugodnejša dodatna odpoved.
(4)
Načelo neodvisnosti pomeni, da se mora pri projektiranju varnostnih sistemov upoštevati funkcionalna in fizična ločenost.
Načelo neodvisnost pri projektiranju obsega:
-
neodvisnost med redundantnimi komponentami sistema,
-
neodvisnost komponent sistema od vplivov predpostavljenih začetnih dogodkov, tako da ta dogodek ne povzroči izgube funkcionalnosti varnostnega sistema oziroma varnostne funkcije, potrebne za omejitev posledic tega dogodka,
-
primerna neodvisnost sistemov in komponent različnih varnostnih razredov za jedrske elektrarne, klasificiranih v skladu s poglavjem 2.1 priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, za druge objekte pa glede na njihove projektne osnove,
-
neodvisnost med elementi, ki so pomembni za varnost, in tistimi, ki niso pomembni.
Sistemi morajo biti fizično ločeni zato, da se poveča zaupanje v njihovo neodvisnost, še zlasti glede na odpovedi s skupnim vzrokom. Fizična ločenost obsega:
-
geometrijsko ločenost (razdalja ali položaj v prostoru),
-
ločenost s pregradami,
-
ločenost s kombinacijo obeh zgoraj navedenih ločenosti.
Funkcionalna ločenost preprečuje škodljive medsebojne vplive med opremo in komponentami podvojenih ali povezanih sistemov zaradi normalnega ali nenormalnega obratovanja ali odpovedi katere koli teh komponent.
(5)
Načelo raznovrstnosti pomeni, da je treba posamezno varnostno funkcijo doseči na različne načine. Tako se zmanjša možnost okvar s skupnim vzrokom in poveča zanesljivost. Raznovrstnost je treba uporabiti pri projektiranju za varnost pomembnih sistemov in komponent, ki imajo različne lastnosti in so namenjeni izvedbi iste varnostne funkcije. Te lastnosti so lahko različni načini delovanja, uporaba različnih fizikalnih pojavov, različni pogoji obratovanja, različni proizvajalci opreme ipd.
(6)
Načelo redundance pomeni, da mora biti sistem projektiran tako, da opravi določeno varnostno funkcijo z več enakovrednimi podsistemi ali komponentami, kakor je to nujno potrebno. Odpoved ali nerazpoložljivost enega podsistema ali komponente ne sme preprečiti sistemu izvedbe zahtevane varnostne funkcije.
(7)
Načelo varne odpovedi pomeni, da mora sistem ali komponenta, pomembna za varnost, po odpovedi samodejno preiti v stanje, ki je varno za objekt.
(8)
Načelo preverjenih komponent pomeni, da mora biti zanesljivost sistemov zagotovljena z uporabo preverjenih komponent. To so tiste komponente, ki so se pod podobnimi obratovalnimi pogoji že dobro obnesle oziroma so ustrezno preizkušene in kvalificirane.
(9)
Načelo stopenjskega pristopa pomeni, da mora biti sevalni ali jedrski objekt projektiran tako, da se varnostne funkcije in sistemi oziroma pregrade za preprečevanje širjenja radioaktivnosti v okolje projektirajo in uporabijo za pomembnejše objekte, tj. tiste, v katerih bi morebitna nesreča povzročila večje posledice za okolje in ljudi, bolj in po strožjih merilih kakor za tiste objekte, katerih vpliv bi bil ob morebitni nesreči manjši.
4. člen
(splošne projektne osnove)
(1)
Investitor, ki namerava graditi sevalni ali jedrski objekt, mora zanj pripraviti projektne osnove kot del:
-
posebne varnostne analize v postopku priprave državnega prostorskega načrta,
-
poročila o vplivih na okolje v postopku pridobitve predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti oziroma
-
varnostnega poročila v vseh poznejših postopkih.
(2)
Investitor, ki namerava graditi sevalni ali jedrski objekt, ali upravljavec, ki namerava tak objekt razgraditi, mora v projektnih osnovah:
1.
izbrati projektne dogodke s seznama vseh predpostavljenih začetnih dogodkov, pripravljenega v skladu z drugim odstavkom 10. člena tega pravilnika, ki bi lahko imeli vpliv na varnost sevalnega ali jedrskega objekta in katerih verjetnost nastanka ni zanemarljivo nizka;
2.
zagotoviti, da bodo spoštovana varnostna določila iz varnostnega poročila, upoštevajoč vse življenjske faze objekta: gradnjo, poskusno obratovanje, obratovanje, prenehanje obratovanja, razgradnjo, zaprtje odlagališč, zaključek morebitnih rudarskih del oziroma dolgoročni nadzor odlagališč;
3.
za objekt dokazati, da so uporabljeni projektni standardi in materiali, primerni za zagotavljanje varnega obratovanja, upoštevajoč predvideno obratovalno dobo objekta oziroma, če je objekt odlagališče, tudi čas po njegovem zaprtju, dokler mora odlagališče opravljati izolativno funkcijo;
4.
upoštevati staranje SSK in zagotavljanje izvajanja varnostnih funkcij v vsej obratovalni dobi oziroma, če je objekt odlagališče, tudi v času po njegovem zaprtju ter predvideti ukrepe za njihovo vzdrževanje, preizkušanje in preglede med obratovalno dobo;
5.
zagotoviti, da bo preprečena ali, če je preprečitev neuspešna, ublažena čezmerna izpostavljenost ionizirajočemu sevanju zaradi projektnih dogodkov, dogodkov, ki presegajo projektne dogodke in, če je objekt jedrska elektrarna, tudi zaradi izbranih težkih nesreč;
6.
zagotoviti, da doze sevanja prebivalstva in delavcev ter vplivi na okolje v vseh stanjih objekta, pri jedrski elektrarni pa tudi med težko nesrečo ne presegajo predpisanih meja in so tako majhni, kolikor je to smiselno mogoče izvesti;
7.
zagotoviti zaščito pred radiološkimi posledicami objekta v takem obsegu, da zdravje ali življenje nobenega prebivalca ni izpostavljeno bistveno večjemu tveganju, kakor bi bilo, če ne bi bilo objekta;
8.
zagotoviti mnogovrstne fizične pregrade za preprečitev in, če je preprečitev neuspešna, omilitev nenadzorovanih izpustov radioaktivnih snovi v okolje, upoštevaje načelo obrambe v globino;
9.
zagotoviti, da se kar najbolj prepreči ogroženost celovitosti posamezne fizične pregrade;
10.
zagotoviti, da ne bo odpovedala posamezna fizična pregrada med izvajanjem svoje funkcije;
11.
zagotoviti, da ne bo porušena fizična pregrada zaradi posledic porušitve druge fizične pregrade;
12.
zagotoviti, da nadzorni in opozorilni sistemi ustrezajo obratovalnim potrebam objekta ter obratovalnemu osebju omogočajo lahko razumevanje in hitro odzivnost ob projektnih dogodkih in nesrečah;
13.
zagotoviti, da projektne osnove vsebujejo zahteve o požarni varnosti, pripravljene na podlagi analize požarne nevarnosti in ob uporabi načela obrambe v globino;
14.
zagotoviti, da mora operater po tem, ko dobi prvo značilno informacijo o dogodku, imeti 30 minut časa do takrat, ko mora izvesti prvo dejanje za preprečitev ali ublažitev posledic dogodka;
15.
če je objekt odlagališče radioaktivnih odpadkov zagotoviti, da v skladu s scenarijem normalnega razvoja obremenitev okolja z radioaktivnimi snovmi in sevanjem ne presega predpisanih obremenitev.
(3)
Ne glede na določbo 14. točke prejšnjega odstavka tega člena mora biti za jedrsko elektrarno Krškem v projektnih osnovah zagotovljeno, da ima operater, potem ko dobi prvo značilno informacijo o dogodku, 15 minut časa do takrat, ko mora izvesti prvo dejanje za preprečitev ali ublažitev posledic dogodka. Vsako ukrepanje operaterja, ki je v skladu s projektom potrebno v prvih 30 minutah po dogodku, mora biti upravičeno, podprto s pisnimi postopki in redno urjeno na simulatorju.
5. člen
(pasivne in aktivne varnostne funkcije)
Pri projektiranju sevalnega ali jedrskega objekta je zaželeno uporabljati pasivne varnostne funkcije in s tem zmanjšati stopnjo odvisnosti od aktivnih varnostnih funkcij, nadzora in človeškega posredovanja za zagotavljanje varnosti.
6. člen
(osnovne varnostne funkcije)
(1)
Pri projektiranju sevalnega ali jedrskega objekta mora biti v vseh stanjih objekta in pri projektnih dogodkih, pri jedrskih elektrarnah pa tudi med težko nesrečo poskrbljeno za naslednje osnovne varnostne funkcije:
-
zagotovitev podkritičnosti, če je potrebna,
-
odvajanje toplote, če je potrebno,
-
zadrževanje radioaktivnih snovi v vseh stanjih objekta in ob projektnih dogodkih.
(2)
Za odlagališče in skladišče se tretja alineja prejšnjega odstavka nanaša na radioaktivne snovi v trdni in tekoči obliki, za odlagališče pa velja tudi med scenarijem normalnega razvoja.
(3)
Pri projektiranju sevalnega ali jedrskega objekta je treba zagotavljati varnost pred kritičnostjo, predvsem s projektnimi rešitvami in manj z administrativnimi ukrepi.
(4)
Določba tretje alineje prvega odstavka tega člena se ne uporablja v primerih težkih nesreč za jedrsko elektrarno Krško.
7. člen
(projektne osnove SSK)
(1)
SSK morajo biti projektirani tako, da preprečujejo nastanek projektnih dogodkov oziroma da blažijo posledice nesreče.
(2)
SSK, pomembni za varnost, morajo biti projektirani, izdelani, vgrajeni in preizkušeni v skladu s standardi kakovosti, upoštevajoč stopenjski pristop glede na pomembnost njihove varnostne funkcije.
(3)
Pri določitvi zahtev za neodvisnost, podvojenost in raznovrstnost SSK je treba upoštevati možnost okvar s skupnim vzrokom.
(4)
SSK, pomembni za varnost, morajo biti projektirani z upoštevanjem mejnih pogojev, ki jih določajo projektni dogodki.
(5)
SSK, pomembni za varnost, morajo biti projektirani tako, da zdržijo vplive okolja oziroma so združljivi s temi vplivi in z naravnimi stanji na območju lokacije sevalnega ali jedrskega objekta v vseh stanjih objekta in med nesrečami.
(6)
SSK, pomembni za varnost, morajo biti projektirani in v objekt vgrajeni tako, da lahko varno izvajajo svojo funkcijo ob verjetnem požaru ali izpostavljenosti eksploziji.
(7)
SSK, pomembni za varnost, morajo po vsakem projektnem dogodku z zadostno zanesljivostjo preprečiti sproščanje radioaktivnih snovi v okolje nad dovoljenimi mejami. Delovati morajo z zadostno zanesljivostjo kljub predpostavljenim začetnim dogodkom in njihovim posledicam.
(8)
Za SSK, pomembne za varnost, mora biti zagotovljena možnost vzdrževanja, preizkušanja, popravila in pregleda oziroma občasnega nadzora celovitosti in zmožnosti opravljanja funkcije skozi celotno obratovalno dobo objekta oziroma, če je to odlagališče, tudi po njegovem zaprtju, brez nepotrebnega tveganja za delavce in bistvenega zmanjšanja razpoložljivosti teh SSK. Če to ni mogoče, morajo biti predpisane preizkušene alternativne ali posredne metode in primerni ukrepi za izravnavo morebitnih neodkritih napak in njihovih posledic.
(9)
SSK, pomembni za varnost, ki so v stiku s tekočinami, morajo biti izdelani iz materialov z antikorozijskimi lastnostmi, morajo biti odporni proti abraziji in kemijskim reakcijam v vseh stanjih objekta in med nesrečami, in to v celotni obratovalni dobi.
8. člen
(pogoji lokacije)
(1)
Pri projektiranju sevalnega ali jedrskega objekta je treba upoštevati lastnosti lokacije, vključno z vplivi na objekt, ki izvirajo iz vplivnega območja lokacije.
(2)
Projekt mora upoštevati posebne obremenitve in pogoje okolja, ki so jim izpostavljeni SSK zaradi notranjih in zunanjih dogodkov, vključno z naravnimi dogodki, značilnimi za območje lokacije, pa tudi dogodki, ki so povezani s človeško dejavnostjo.
(3)
Meteorološke značilnosti območja lokacije morajo biti dovolj znane, da so pri projektiranju ustrezno upoštevani vplivi ekstremnih vremenskih razmer.
9. člen
(normalno obratovanje, dogodki in nesreče)
(1)
Pri projektiranju sevalnega ali jedrskega objekta je treba upoštevati pogoje normalnega obratovanja, predpostavljene začetne dogodke, nesreče ter, za odlagališča, tudi scenarij normalnega in spremenjenega razvoja.
(2)
Robne pogoje za projektiranje SSK, pomembnih za varnost sevalnega ali jedrskega objekta, je treba določiti na podlagi projektnih dogodkov, izbranih v skladu s 1. točko drugega odstavka 4. člena tega pravilnika.
10. člen
(predpostavljeni začetni dogodki)
(1)
Projektne osnove morajo vključevati predpostavljene začetne dogodke, ki so notranji ali zunanji, povzročeni zaradi človeške dejavnosti ali naravni, katerih verjetnost ni zanemarljivo majhna ali katerih morebitne posledice za okolje, prebivalce ali zaposlene niso zanemarljive.
(2)
Projektni dogodki morajo biti izbrani med vsemi predpostavljenimi začetnimi dogodki po determinističnih oziroma verjetnostnih metodah tako, da zajamejo vse robne pogoje, ki jih vključujejo predpostavljeni začetni dogodki. Tako se zagotovi izpolnjevanje potrebnih varnostnih funkcij ter doseganje ciljev sevalne in jedrske varnosti.
(3)
Projektne osnove morajo poleg posameznih predpostavljenih začetnih dogodkov iz prvega in drugega odstavka tega člena upoštevati tudi verjetne kombinacije notranjih in zunanjih dogodkov, ki lahko vodijo v pričakovane obratovalne ali projektne dogodke. Pri izbiri kombinacij se lahko uporabi inženirska presoja oziroma verjetnostne varnostne analize.
11. člen
(pripravljenost za razgradnjo)
(1)
Projekt sevalnega ali jedrskega objekta mora biti pripravljen tako, da se omogoči njegova razgradnja po zaključku njegovega obratovanja s čim manjšo sevalno obremenitvijo osebja in prebivalstva ter da se med razgradnjo prepreči nepotrebna kontaminacija okolja.
(2)
S projektom sevalnega ali jedrskega objekta je treba zagotoviti, da se ohranijo vsi podrobni podatki o objektu, potrebni za njegovo razgradnjo, ki nastajajo v vseh fazah objekta, od umeščanja v prostor, projektiranja, gradnje, poskusnega obratovanja in obratovanja do prenehanja obratovanja, in sicer najmanj podatki o uporabi objekta, dogodkih in nesrečah, inventarju radionuklidov, hitrosti doz in ravneh kontaminacije.
(3)
Podatki iz prejšnjega odstavka morajo zagotavljati, da so projekt in spremembe sevalnega ali jedrskega objekta ter zgodovina obratovanja ustrezno vključeni v program razgradnje objekta.
12. člen
(fizično varovanje)
Projekt sevalnega ali jedrskega objekta mora upoštevati vse pogoje za izvajanje fizičnega varovanja sevalnega ali jedrskega objekta, ki bo učinkovito preprečevalo kazniva dejanja v zvezi z ogrožanjem varnega obratovanja ter varovanjem radioaktivnih in jedrskih snovi.
13. člen
(stanja objekta)
(1)
V projektnih osnovah sevalnega ali jedrskega objekta je treba določiti njegova stanja.
(2)
Predpostavljeni začetni dogodki morajo biti glede na verjetnost nastanka zbrani v omejeno število kategorij. Te morajo zajemati normalno obratovanje, pričakovane obratovalne dogodke, projektne dogodke in, za jedrske elektrarne, težke nesreče.
(3)
Merila za razvrstitev v kategorije iz prejšnjega odstavka morajo biti za vsako kategorijo določena tako, da imajo pogosti predpostavljeni začetni dogodki majhne ali nikakršne radiološke posledice in da je verjetnost dogodkov s težkimi radiološkimi posledicami zelo majhna.
14. člen
(varnostne analize)
(1)
Zagotavljanje projektnih osnov sevalnega ali jedrskega objekta je treba preveriti z varnostnimi analizami.
(2)
Varnostne analize morajo upoštevati:
-
najneugodnejšo enojno odpoved opreme, potrebne za opravljanje varnostnih funkcij, pri tem pa ni treba upoštevati možnosti odpovedi pasivnih komponent, če se dokaže, da je takšna odpoved zelo malo verjetna in da dogodek, ki se analizira, ne vpliva na varnostno funkcijo, ki ji je komponenta namenjena;
-
da mora imeti operater, potem ko dobi prvo značilno informacijo o dogodku, 30 minut časa do takrat, ko mora narediti svoje prvo dejanje za preprečitev ali ublažitev posledic;
-
konservativno izbrane začetne in robne pogoje analiziranih scenarijev;
-
delovanje ne-varnostnih sistemov, vključno z zunanjim napajanjem, samo takrat, ko ti poslabšajo posledice začetnega dogodka;
-
predpostavko, da bodo varnostni sistemi delovali s tako zmogljivostjo, ki je glede na začetni dogodek najneugodnejša;
-
vse možne odpovedi, ki nastanejo zaradi predpostavljenega začetnega dogodka;
-
negotovosti, ki vplivajo na rezultate.
(3)
Če se pri varnostnih analizah ne upoštevajo določbe prejšnjega odstavka, mora biti to utemeljeno.
(4)
Upravljavec jedrske elektrarne oziroma raziskovalnega reaktorja mora za objekt izdelati verjetnostno varnostno analizo. Če je objekt jedrska elektrarna, mora ta analiza obsegati vsaj prvi in drugi nivo.
(5)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta, ki ni jedrska elektrarna ali raziskovalni reaktor, lahko izdela njegovo verjetnostno varnostno analizo, če iz projektnih osnov izhaja, da bi bilo to smiselno narediti.
(6)
Ne glede na določbo druge alineje drugega odstavka tega člena morajo za jedrsko elektrarno Krško varnostne analize upoštevati, da ima operater, potem ko dobi prvo značilno informacijo o dogodku, 15 minut časa do takrat, ko mora izvesti prvo dejanje za preprečitev ali ublažitev posledic dogodka.
15. člen
(pripravljenost na izredne dogodke)
(1)
V projektu sevalnega ali jedrskega objekta je treba izdelati načrt zaščite in reševanja ob izrednem dogodku.
(2)
V načrtu zaščite in reševanja iz prejšnjega odstavka je treba na podlagi analiz dogodkov, ki presegajo projektni dogodek, predvideti posebne ukrepe kot pomoč pri načrtovanju ukrepov ob izrednem dogodku. Zagotoviti je treba dovolj ustrezno označenih evakuacijskih poti z zasilno razsvetljavo, prezračevanjem in drugo opremo, potrebno za njihovo varno uporabo. Upoštevati je treba radiološka območja, požarno zaščito, zahteve za varnost pri delu in fizično varovanje objekta.
(3)
V načrtu zaščite in reševanja iz prvega odstavka tega člena je treba zagotoviti primerne opozorilne sisteme in sredstva obveščanja za opozarjanje osebja na objektu in na lokaciji ob izrednem dogodku. Sredstva obveščanja morajo biti na razpolago v komandni sobi in pomožni komandni sobi, če obstajata, pri tem pa je treba poskrbeti za njihovo raznovrstnost.
16. člen
(dokumentiranje)
Projektne osnove sevalnega ali jedrskega objekta morajo biti razumljivo in sistematično določene, dokumentirane in po potrebi posodobljene med gradnjo, v njegovi celotni obratovalni dobi, med morebitno fazo mirovanja in med razgradnjo. Če je objekt odlagališče, pa tudi med dolgoročnim nadzorom po zaprtju, tako da kažejo njegovo dejansko stanje.
17. člen
(obnavljanje projektnih osnov)
(1)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora redno in ne le kot del vsakega občasnega varnostnega pregleda preverjati projektne osnove objekta.
(2)
Pregled projektnih osnov je treba opraviti tudi po obratovalnih dogodkih, ki so imeli vpliv na sevalno ali jedrsko varnost, ali kadar se pojavijo nove pomembne informacije glede sevalne ali jedrske varnosti.
(3)
Pri pregledu projektnih osnov iz prvega ali drugega odstavka tega člena se za prepoznavanje potreb in možnosti izboljšav lahko uporabijo deterministične in verjetnostne varnostne analize, pri tem pa se rešitve v projektu primerjajo s predpisanimi zahtevami in dobro prakso.
(4)
Glede na varnostno pomembnost rezultatov pregleda iz prvega ali drugega odstavka tega člena mora upravljavec smiselno posodobiti SSK ali izvesti druge ukrepe, pomembne za zagotavljanje sevalne oziroma jedrske varnosti.
18. člen
(posebne projektne osnove)