IZREK
1. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za pravosodje - Komisije za pogojni odpust, št. ... z dne 1. 6. 2005, se odpravi, in zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje. 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti na 365,28 EUR odmerjene stroške upravnega spora v roku 15 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje do plačila.
JEDRO
Odločba o pogojnem odpustu je ne glede na njeno kazenskopravno vsebinsko podlago upravni akt (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 440/2006 z dne 21. 4. 2006). Glede na določbe 109. člena KZ gre za upravno odločanje, pri katerem tožena stranka lahko v določenih primerih uporabi diskrecijsko pravico (prosti preudarek). Meje odločanja po prostem preudarku so podane v prvem stavku 4. odstavka 109. člena KZ: tožena stranka lahko prosti preudarek uporabi šele potem, ko ugotovi, da je pri obsojencu, o katerega pogojnem odpustu odloča, mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Šele v primeru, če je ugotovitev pozitivna, lahko na podlagi uporabe prostega preudarka pogojni odpust podeli ali pa odreče. O tem, kakšna so pri obsojencu pričakovanja glede ponovitve kaznivega dejanja, odloča na podlagi okoliščin, ki jih 4. odstavek 109. člena določa v drugem stavku. Pri pozitivnem odločanju o prošnji za pogojni odpust gre za odločanje na podlagi diskrecijske pravice. Kadar gre za takšno podlago upravnega odločanja, sodišče nima pooblastila za sojenje v sporu polne jurisdikcije, saj je v zadevah upravnega odločanja na podlagi diskrecijske pravice pooblaščeno le za preizkus, ali je bila diskrecijska pravica upravnega organa uporabljena v zakonsko določenih mejah in v skladu z namenom, za katerega je podeljena (3. odstavek 40. člena ZUS-1).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.