Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (ZNSVS)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 86-3811/2000, stran 10018 DATUM OBJAVE: 15.9.2000

RS 86-3811/2000

3811. Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (ZNSVS)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (ZNSVS)
Razglašam zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (ZNSVS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. septembra 2000.
001-22-195/00
Ljubljana, dne 25. septembra 2000.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N O NACIONALNI STANOVANJSKI VARČEVALNI SHEMI (ZNSVS)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon določa nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo kot sistemsko podlago za vzpodbujanje dolgoročnega varčevanja in povečanja obsega ugodnega dolgoročnega stanovanjskega kreditiranja.
Nacionalna stanovanjska varčevalna shema (v nadaljnjem besedilu: NSVS) s sistemom državnih premij omogoča in zagotavlja državljanom ugodno dolgoročno varčevanje (v nadaljnjem besedilu: varčevanje) s pravico do nizko obrestovanih bančnih dolgoročnih stanovanjskih posojil (v nadaljnjem besedilu: posojilo) po pogojih tega zakona.

2. člen

Ta zakon določa:

1.

obseg varčevanja,

2.

pogoje varčevanja,

3.

višino in pogoje za premijo kot državno vzpodbudo za varčevanje,

4.

pogoje za uporabo pridobljenih posojil in premij iz prejšnje točke in

5.

pogoje stanovanjskega kreditiranja.

3. člen

Pri določanju obsega in pogojev varčevanja, višine in pogojev za premije in pogojev stanovanjskega kreditiranja veljajo splošna pravila bančništva in predpisi, s katerimi je urejeno vodenje monetarne politike, nadzor bančnega poslovanja in skrb za stabilnost finančnega sistema, če ni s tem zakonom drugače določeno.

4. člen

Sredstva, ki jih v skladu s tem zakonom v banke vplačujejo državljani (v nadaljnjem besedilu: varčevalci), se štejejo za dolgoročna in se ne štejejo med sredstva, za katera se skladno z zakonom o Banki Slovenije obračunava obvezna rezerva, če te banke poleg splošnih pogojev, predpisanih za njihovo poslovanje, izpolnjujejo še posebne pogoje, ki jih zanje določa ta zakon.

2. OBSEG VARČEVANJA

5. člen

Država zagotavlja možnost varčevanja v NSVS z določitvijo obsega pravic za sklepanje pogodb o varčevanju v NSVS (v nadaljnjem besedilu: varčevalna pogodba) za vsako leto.

6. člen

Pravice za sklepanje varčevalnih pogodb pridobi banka v okviru posameznega razpisa iz 8. člena tega zakona.
Pravice za sklepanje varčevalnih pogodb so razdeljene na lote.
En lot daje pravico banki za sklenitev ene varčevalne pogodbe s pogodbenim mesečnim obrokom prvega leta varčevanja v višini mesečnega obroka, določenega v 10. členu tega zakona. V okviru posamezne varčevalne pogodbe banka lahko izkoristi več lotov, če je višina pogodbenega mesečnega obroka mnogokratnik mesečnega obroka.
Zaradi različnih časov trajanja varčevalnih pogodb so loti petletni in desetletni.
Pridobljene lote lahko banke glede na dejansko povpraševanje ustrezno medsebojno spreminjajo glede na čas trajanja varčevanja, tako da so loti med seboj zamenljivi v razmerju desetletni lot za petletni lot 1:1,25 oziroma petletni lot za desetletni lot v razmerju 1:0,8.

7. člen

Glede na razmere na stanovanjskem trgu in po predhodnem mnenju Banke Slovenije Vlada Republike Slovenije najkasneje do 1. decembra tekočega leta za naslednje leto s sklepom določi letni obseg pravic za sklepanje varčevalnih pogodb. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

8. člen

Pravice za sklepanje varčevalnih pogodb pridobijo banke na podlagi javnega razpisa Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Na razpis se lahko prijavijo banke s sedežem v Republiki Sloveniji, ki:

1.

imajo veljavno dovoljenje za opravljanje bančnih storitev,

2.

imajo v skladu s predpisi o bančništvu zagotovljeno poslovno mrežo za poslovanje s prebivalstvom in

3.

sprejemajo pogoje NSVS, kot jih določa ta zakon, kar mora biti razvidno iz njihovih splošnih aktov.

9. člen

Izbor bank in razdelitev pravic za sklepanje varčevalnih pogodb po predhodnem mnenju Banke Slovenije opravi Stanovanjski sklad Republike Slovenije tako, da upošteva:

1.

regionalno porazdelitev,

2.

delež dolgoročnih posojil prebivalstvu v bilančni vsoti bank in

3.

pokritost s poslovno mrežo.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije oblikuje predlog izbora bank v 10 dneh po zaključku roka za prijavo na javni razpis iz prvega odstavka 8. člena tega zakona in ga takoj pošlje v mnenje Banki Slovenije. Banka Slovenije v roku 10 dni poda mnenje v zvezi s predlaganim izborom bank. Stanovanjski sklad Republike Slovenije najkasneje v roku 10 dni po prejemu mnenja Banke Slovenije opravi dokončen izbor bank.
Izbor bank iz prvega odstavka tega člena se zaključi s sklepom, zoper katerega je dopustna posebna pritožba na Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Zoper dokončno odločitev je dopustna pritožba na pristojni organ Banke Slovenije.
Prednostno dobijo pravice za sklepanje varčevalnih pogodb banke, ki varčevalcem v NSVS po izteku varčevanja nudijo poleg stanovanjskih posojil v dvakratnem znesku privarčevanih sredstev še dodatna stanovanjska posojila pod pogoji iz tega zakona.
Izbrane banke s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije sklenejo pogodbo o sodelovanju pri izvajanju NSVS, s katero so med drugim določeni enotni obrazci varčevalnih in posojilnih pogodb, načini, oblike in roki poročanja bank Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije, kot tudi način obračunavanja in nakazovanja premij, kot to določa ta zakon.
Banka pridobljene pravice za sklepanje varčevalnih pogodb ne sme prenesti na drugo banko.
Banka mora pridobljene pravice za sklepanje varčevalnih pogodb izrabiti v roku šestih mesecev od podpisa pogodbe iz petega odstavka tega člena, sicer lahko Stanovanjski sklad Republike Slovenije ponudi in dodeli neizrabljene pravice drugim bankam, ki na razpisu niso pridobile želene višine pravic, pa so svoje pravice že izkoristile.
V primeru odstopa varčevalca od varčevalne pogodbe iz 1. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona banka ponovno razpolaga s temi pravicami za sklepanje varčevalnih pogodb v enaki višini.

3. POGOJI VARČEVANJA V NSVS

10. člen

Varčevalec lahko začne dolgoročno varčevati v NSVS v okviru bankam razdeljenih pravic za sklepanje varčevalnih pogodb iz 9. člena tega zakona na podlagi javnega poziva Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Javni poziv vsebuje zlasti:

1.

seznam bank, ki so pridobile pravice za sklepanje varčevalnih pogodb, in obseg pridobljenih pravic,

2.

pogoje varčevanja in kreditiranja,

3.

pogoje za pridobitev premije,

4.

začetek sklepanja varčevalnih pogodb.
Javni poziv objavi Stanovanjski sklad Republike Slovenije najkasneje v roku 30 dni od izbora bank iz 9. člena tega zakona. Javni poziv vsebuje tudi rok za pričetek sklepanja pogodb, ki pa ne sme biti krajši kot 15 dni od njegove objave. Javni poziv se objavi tako, da je dostopen javnosti, objavljen pa mora biti tudi v Uradnem listu Republike Slovenije.

11. člen

Varčevalec sklene varčevalno pogodbo v bankah iz petega odstavka 9. člena tega zakona.
Stranka varčevalne pogodbe je poleg varčevalca in banke še Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki jamči za izplačilo premij skladno s tem zakonom.
Obveznosti in pravice iz pogodbe iz prejšnjega odstavka lahko varčevalec kadarkoli prenese na zakonca oziroma osebo, kateri v skladu s predpisi o zakonski zvezi pripadajo enake pravice kot zakonskemu partnerju, otroke ali vnuke.
Banka ne sme zaračunavati dodatnih stroškov za sklenitev in vodenje varčevalne pogodbe, odobritev in sklenitev posojilne pogodbe ter vodenje posojila.

3.1. Način varčevanja

12. člen

Vlada Republike Slovenije po predhodnem mnenju Banke Slovenije za vsak razpis pravic iz 7. člena tega zakona določi višino najnižjega prvega mesečnega obroka varčevanja v NSVS (v nadaljnjem besedilu: mesečni obrok) z zaokrožitvijo na 1.000 tolarjev. Pri tem upošteva višino mesečnega obroka predhodnih razpisov in letno stopnjo inflacije.
Varčevalec lahko varčuje v višini mesečnega obroka ali v višini njegovega mnogokratnika. Za višino se odloči ob podpisu varčevalne pogodbe (v nadaljnjem besedilu: pogodbeni mesečni obrok).

13. člen

Pogodbeni mesečni obrok se lahko spremeni le po izteku dvanajstih mesecev varčevanja skladno s predpisi za ohranjanje realne vrednosti (revalorizacija).
Novo višino mesečnega obroka za naslednjih dvanajst mesecev določi Stanovanjski sklad Republike Slovenije na podlagi podatkov o revalorizaciji za preteklih dvanajst mesecev, z zaokrožitvijo na 100 tolarjev navzgor, in jo sporoči banki najkasneje do 15. v zadnjem mesecu posameznega leta varčevanja.
Banka takoj po sporočilu iz prejšnjega odstavka obvesti varčevalca o novi višini pogodbenega mesečnega obroka.

14. člen