Zakon o preprečevanju pranja denarja (ZPPDen-1)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 79-4104/2001, stran 8045 DATUM OBJAVE: 10.10.2001

RS 79-4104/2001

4104. Zakon o preprečevanju pranja denarja (ZPPDen-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi zakona o preprečevanju pranja denarja (ZPPDen-1)
Razglašam zakon o preprečevanju pranja denarja (ZPPDen-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. septembra 2001.
001-22-104/01
Ljubljana, dne 4. oktobra 2001.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA (ZPPDen-1)

I. poglavje

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

S tem zakonom se določajo ukrepi za odkrivanje ravnanj, s katerimi se prikriva izvor denarja ali premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem (v nadaljnjem besedilu: pranje denarja) ter ukrepi za preprečevanje takšnih ravnanj.

(2)

Ukrepi iz prejšnjega odstavka se nanašajo zlasti na:

1.

zamenjavo ali kakršenkoli prenos denarja ali premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja,

2.

pridobitev, posest ali uporabo denarja ali premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja,

3.

prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja, lastništva, ali pravic v zvezi z denarjem ali premoženjem, ki izvira iz kaznivega dejanja,

4.

prikrivanje nezakonito pridobljenega družbenega premoženja in družbenega kapitala pri lastninskem preoblikovanju podjetij.

2. člen

Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja se izvajajo pred in pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju ali drugem ravnanju z denarjem ali premoženjem (v nadaljnjem besedilu: transakcija) pri:

1.

bankah, hranilnicah in podružnicah tujih bank,

2.

hranilno kreditnih službah,

3.

organizacijah, ki opravljajo plačilni promet,

4.

pošti,

5.

investicijskih in pokojninskih skladih, investicijskih družbah in družbah za upravljanje investicijskih skladov,

6.

borzah, borzno posredniških družbah in podružnicah borzno posredniških družb,

7.

zavarovalnicah,

8.

igralnicah in drugih koncesionarjih za posebne igre na srečo,

9.

menjalnicah,

10.

zastavljalnicah,

11.

pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo:

a)

prodaje in nakupa terjatev

b)

faktoringa

c)

upravljanja premoženja za tretje osebe

d)

izdajanja plačilnih in kreditnih kartic ter poslovanja z njimi

e)

leasinga

f)

organiziranja potovanj

g)

prometa nepremičnin

h)

hrambe v sefih

i)

prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih

j)

izdajanja garancij in drugih jamstev

k)

kreditiranja in kreditnega posredovanja

l)

dajanja posojil in posredovanja pri sklepanju posojilnih poslov

m)

posredovanja pri prodaji zavarovalnih polic
(v nadaljnjem besedilu: organizacija).

3. člen

Vlada Republike Slovenije spremeni tolarske zneske iz tega zakona, če se pomembneje spremeni razmerje tolarja proti evru po srednjem tečaju Banke Slovenije.

II. poglavje

NALOGE IN OBVEZNOSTI ORGANIZACIJ

1. Identifikacija

4. člen

Pred in pri izvajanju določenih transakcij organizacija ugotovi istovetnost stranke, pridobi podatke o stranki, transakciji in druge podatke po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: identifikacija).

5. člen

(1)

Kadar organizacija za stranko odpre račun ali z njo vzpostavi trajno poslovno razmerje, hkrati opravi tudi identifikacijo.

(2)

Organizacija mora pri vsaki transakciji ali pri več med seboj povezanih transakcijah, ki presegajo vrednost 3,000.000 tolarjev, opraviti identifikacijo, razen v primerih, ko je bila identifikacija opravljena že na podlagi prejšnjega odstavka.

(3)

Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena organizacija opravi identifikacijo pri vsaki gotovinski transakciji ali pri več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki presegajo vrednost 5,000.000 tolarjev.

(4)

Pri zavarovalnicah se opravi identifikacija tudi pri poslih življenjskega zavarovanja, ko posamezni obrok premije ali več obrokov premije, ki jih je potrebno plačati v enem letu, presega vrednost 200.000 tolarjev, ali ko plačilo enkratne premije presega vrednost 500.000 tolarjev. Identifikacija se opravi tudi v primerih, ko se posamezni obrok premije ali več obrokov premije, ki jih je potrebno plačati v enem letu, poveča ter preseže vrednost 200.000 tolarjev.

(5)

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena se identifikacija opravi vedno, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja.

(6)

Identifikacija pri izvajanju določenih transakcij iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ni potrebna, kadar je stranka državni organ, organizacija z javnimi pooblastili ali organizacija iz 2. člena tega zakona, ki jo določi minister, pristojen za finance. Pri tem minister upošteva predvsem izvajanje predpisov s področja preprečevanja in odkrivanja pranja denarja v organizacijah iz 2. člena tega zakona ter ugotovitve Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (v nadaljnjem besedilu: urad) in organov nadzora v zvezi s tem.

6. člen

(1)

Pri identifikaciji na podlagi prvega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona.

(2)

Pri identifikaciji na podlagi drugega in četrtega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 6., 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona.

(3)

Pri identifikaciji na podlagi tretjega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona.

(4)

Če transakcije iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona potekajo na podlagi sklenjenih pogodb ali odprtih računov, se pri posameznih transakcijah pridobijo le podatki iz 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona.

(5)

Pri identifikaciji na podlagi petega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz prvega odstavka 38. člena tega zakona.

(6)

Pri opravljanju dejavnosti v zvezi s posli hrambe v sefih se pri identifikaciji pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona.

(7)

Pri pologih v dnevno nočni trezor se pridobijo podatki iz 2. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona o odgovornih osebah pravnih oseb.

7. člen

(1)

Organizacija pridobi podatke iz 2. in 3. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v uradne osebne dokumente stranke.

(2)

Organizacija pridobi podatke o pravnih osebah iz 1. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra.

(3)

Organizacija pridobi podatke iz 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v listine in poslovno dokumentacijo.

(4)

Če opravlja transakcije v imenu stranke njen pooblaščenec, pridobi organizacija podatke iz 2. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona iz pisnega pooblastila stranke, v imenu katere nastopa pooblaščenec.

(5)

Če iz uradnih osebnih dokumentov, listin in poslovne dokumentacije ni mogoče pridobiti vseh podatkov iz prvega odstavka 38. člena tega zakona, se manjkajoči podatki, razen podatkov iz 12. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona, pridobijo od stranke.

(6)

Če je stranka nerezident, se pri identifikaciji iz prvega, tretjega in petega odstavka 5. člena tega zakona fotokopira tudi njen uradni osebni dokument.

8. člen

(1)

Organizacija je dolžna pri identifikaciji iz 5. člena tega zakona zahtevati od stranke izjavo, ali posluje v svojem imenu ali kot pooblaščenec.

(2)

Če opravlja transakcije v imenu stranke njen pooblaščenec, pridobi organizacija podatke iz 3. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona iz pisnega pooblastila stranke, v imenu katere nastopa pooblaščenec. Vse druge podatke iz prvega odstavka 38. člena tega zakona pridobi organizacija na način, določen v 7. členu tega zakona.

(3)

Minister, pristojen za finance, lahko določi, da identifikacija stranke pri izvajanju določenih transakcij iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 5. člena tega zakona ni potrebna, kadar je pooblaščenec katera izmed organizacij iz 2. člena tega zakona.

9. člen

(1)

Če organizacija pri pridobivanju podatkov od stranke na podlagi petega odstavka 7. člena tega zakona in prvega odstavka 8. člena tega zakona podvomi v resničnost podatkov, lahko od stranke zahteva tudi njeno pisno izjavo.

(2)

Če tuja pravna oseba, razen mednarodnih vladnih organizacij, opravlja transakcije iz 5. člena tega zakona, mora organizacija najmanj enkrat letno opraviti ponovno identifikacijo s pridobitvijo podatkov iz 1. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona in s pridobitvijo novega pooblastila iz 8. člena tega zakona.

2. Sporočanje

10. člen

(1)

Organizacija mora sporočiti uradu podatke iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona o vsaki gotovinski transakciji, ki presega vrednost 5,000.000 tolarjev.

(2)

Organizacija mora sporočiti uradu podatke iz prejšnjega odstavka tega člena tudi o več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupno presegajo vrednost 5,000.000 tolarjev.

(3)

Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena mora organizacija sporočiti uradu podatke iz prvega odstavka 38. člena tega zakona vedno, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja.

(4)

Podatke iz prejšnjih odstavkov tega člena pošilja organizacija uradu na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.

(5)

Minister, pristojen za finance določi pogoje, pod katerimi organizacija za določene stranke ni dolžna sporočiti uradu podatkov o gotovinskih transakcijah na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena.

11. člen

(1)

V primerih iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona mora organizacija sporočiti podatke uradu takoj po izvršitvi transakcije, najkasneje pa v treh dneh po opravljeni transakciji.

(2)

V primerih iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona mora organizacija sporočiti podatke uradu še pred izvršitvijo transakcije in v sporočilu navesti rok, v katerem naj bi se opravila transakcija.

(3)

Sporočilo iz prejšnjega odstavka se lahko da tudi po telefonu, vendar mora biti sporočeno uradu tudi v pisni obliki najkasneje naslednji delovni dan.

(4)

Če organizacija v primerih iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona zaradi narave transakcije, ali ker transakcija sploh ni bila izvršena, ali iz drugih upravičenih razlogov ne more ravnati po drugem odstavku tega člena, mora uradu sporočiti podatke takoj, ko je to mogoče, oziroma takoj po zaznavi razlogov za sum pranja denarja. V sporočilu mora organizacija obrazložiti razloge, zaradi katerih ni ravnala po drugem odstavku tega člena.

3. Pooblaščenec, izobraževanje, seznam indikatorjev in notranja kontrola

12. člen

(1)

Za sporočanje podatkov uradu in za opravljanje drugih nalog po tem zakonu mora organizacija imenovati pooblaščenca in enega ali več namestnikov pooblaščenca ter to sporočiti uradu.

(2)

Organizacija mora poskrbeti za strokovno usposabljanje vseh delavcev, ki opravljajo naloge po tem zakonu, zagotoviti notranjo kontrolo nad opravljanjem teh nalog in sestaviti seznam indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij.

(3)

Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena organizacijam, ki imajo zaposlene manj kot štiri delavce, ni potrebno določiti pooblaščenca in izvajati notranje kontrole po tem zakonu.

III. poglavje

NALOGE IN PRISTOJNOSTI URADA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA

13. člen

Urad je organ v sestavi Ministrstva za finance in opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ter druge naloge, določene z zakonom.

1. Odkrivanje pranja denarja

14. člen

Urad sprejema, zbira, analizira in posreduje podatke, informacije in dokumentacijo, ki jo pridobi v skladu z določbami tega zakona.

15. člen

(1)

Če urad oceni, da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja, lahko od organizacije zahteva podatke iz prvega odstavka 38. člena tega zakona, podatke o premoženjskem stanju in bančnih vlogah te osebe ter vse druge podatke in informacije, ki so potrebne za odkrivanje pranja denarja.

(2)

V primerih iz prejšnjega odstavka mora organizacija uradu na njegovo zahtevo poslati tudi vso potrebno dokumentacijo.

(3)

Urad lahko od organizacije zahteva pisno informacijo, podatke in dokumentacijo v zvezi z opravljanjem njenih nalog po tem zakonu ter druge podatke, ki jih potrebuje pri izvajanju nadzora.