Uredba o metodologiji za pripravo in obravnavo...

6267. Uredba o metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju državnih cest

Na podlagi 3. točke drugega odstavka 23. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 127/06 – ZJZP in 14/07 – ZSPDPO) in v povezavi z 28. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju državnih cest

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina uredbe)

(1)

Ta uredba določa pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije za vse investicijske projekte in druge ukrepe v zvezi z državnimi cestami, financirane po predpisih, ki urejajo javne finance.

(2)

Za vsa vprašanja priprave oziroma obravnave investicijske dokumentacije, ki s to uredbo niso posebej urejena, se uporablja Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06).

(3)

Državne ceste in njihovi sestavni deli iz prvega odstavka tega člena so določeni s predpisi o javnih cestah.

(4)

Metodologija priprave in obravnave investicijske dokumentacije obsega vrste in obvezno vsebino te dokumentacije, postopke in udeležence pri pripravi in ocenjevanju te dokumentacije ter pri odločanju o investicijah, vrste meril za ugotavljanje učinkovitosti investicijskih projektov, pa tudi metodološke osnove za ocenjevanje in vrednotenje investicij.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

"alternativa brez investicije" ali ničelna varianta ne vključuje investicijskih izdatkov za ohranjanje obstoječih zmogljivosti. Je osnovno izhodišče pri analizi projekta, katere namen je primerjati stanje s projektom in brez njega, kar se imenuje tudi izhodiščni scenarij;

2.

"alternativa z investicijo" vključuje projekcije stroškov in koristi izbrane variante;

3.

"analiza občutljivosti" je analiza učinkov sprememb nekaterih ključnih predpostavk na rezultate ocenjevanja stroškov in koristi;

4.

"analiza stroškov in koristi" je analiza, s katero ovrednotimo čim več stroškov in koristi projekta v denarnih enotah, vključuje pa tudi stroške in koristi, za katere trg ne zagotavlja primerne cene;

5.

"analiza stroškovne učinkovitosti" primerja stroške alternativnih možnosti doseganja oziroma zagotavljanja istega ali podobnih rezultatov. Navadno se stroški izračunavajo na enoto koristi, pri čemer ni nujno, da se korist izrazi v denarnih enotah ali z drugo ekonomsko vrednostjo;

6.

"analiza tveganj" je ocenjevanje verjetnosti, da s projektom ne bo pričakovanih dosežkov; če je mogoče to verjetnost izraziti številčno, se imenuje stopnja tveganja. Analiza zajema ovrednotenje projektnih (tveganje razvoja projekta, izvedbe in obratovanja projekta) in splošnih tveganj (politično, narodnogospodarsko, družbenokulturno in drugo tveganje);

7.

"analiza vplivov" je ocenjevanje sprememb v družbi, ki so posledica dolgoročnih učinkov izvedbe projektov in ukrepov z vnaprej določenimi cilji (na primer na zaposlovanje, konkurenčnost); ocene morajo biti izražene v merljivih enotah, tako da jih bo mogoče povezati s problemi, ki so povzročili nujnost izvedbe teh projektov in ukrepov;

8.

"celovit projekt" sestavlja več investicijskih projektov, od katerih je vsak tehnično-tehnološko in ekonomsko zaokrožena celota;

9.

"diskontiranje" je postopek za pretvarjanje prihodnjih denarnih vrednosti v primerljivo sedanjo vrednost z uporabo diskontne stopnje;

10.

"diskontna stopnja" je letna odstotna mera, po kateri se sedanja vrednost denarne enote v naslednjih letih zmanjšuje s časom. Izraža ovrednotenje prihodnjih stroškov in koristi v primerjavi s sedanjimi;

11.

"družbena diskontna stopnja" kaže družbeni pogled na to, kako se ovrednotijo prihodnje koristi in stroški v primerjavi s sedanjimi. Kadar kapitalski trg ni popoln, se lahko razlikuje od finančne diskontne stopnje;

12.

"državna cesta" je kategorizirana javna cesta, ki je v lasti Republike Slovenije;

13.

"ekonomska analiza" je skupno ime za vrednotenje, pri katerem se upoštevajo vsi ekonomski stroški in koristi v družbi. Utemeljuje upravičenost projekta s širšega družbenega, razvojnogospodarskega in socialnega vidika;

14.

"ekonomska doba investicije" je obdobje, za katero ugotavljamo in analiziramo učinke investicije ter zajema čas od začetka le-te do izvedbe in poskusnega obratovanja, pa tudi čas trajanja rednega obratovanja s predpisano standardno kakovostjo;

15.

"ekonomska interna stopnja donosnosti" je kazalnik družbenoekonomske donosnosti projekta, ko se vrednosti v izračunih ekonomske ocene njegove uspešnosti določijo z obračunskimi cenami;

16.

"eksterni stroški prometa" so tisti, ki jih udeleženci v cestnem prometu povzročajo družbi in okolju ter niso nadomeščeni s povratno transakcijo. Glavni viri teh stroškov so prometne nesreče, zastoji, onesnaževanje zraka, hrup in podnebne spremembe;

17.

"faza projekta" je funkcionalno, tehnično-tehnološko in finančno samostojna celota, ki izpolnjuje pogoje za projekt iz 41. točke tega člena. Za tako fazo je mogoče šteti tudi predhodne študije ter investicijsko, projektno in drugo dokumentacijo, potrebno za izvedbo projekta;

18.

"finančna analiza" je analiza prejemkov in izdatkov, ki omogoča natančnejše napovedovanje, ali bodo prejemki zadostovali za pokrivanje prihodnjih izdatkov;

19.

"finančna interna stopnja donosnosti" je kazalnik finančnotržne donosnosti projekta, pri čemer se vrednosti v izračunih finančne ocene uspešnosti projekta izrazijo z dejanskimi tržnimi cenami;

20.

"interna stopnja donosnosti" je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost projekta enaka nič. Interna stopnja donosnosti se primerja z diskontno stopnjo, ki je merilo za oceno pričakovanih rezultatov predlaganega projekta;

21.

"investicije" so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja države, lokalnih skupnosti in drugih vlagateljev v obliki zemljišč, objektov, opreme in naprav ter drugega opredmetenega in neopredmetenega premoženja, vključno z naložbami v izobraževanje in usposabljanje, razvoj novih tehnologij in izboljšanje kakovosti življenja, pa tudi druge naložbe, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti;

22.

"investicijski projekt" je skupek vseh aktivnosti v okviru neke investicije, pri katerem se uporabljajo omejeni viri za pridobivanje koristi;

23.

"investicijski stroški" so vsi izdatki in vložki v denarju in stvareh, ki so neposredno vezani na investicijski projekt in jih investitor oziroma investitorji namenijo za predhodne raziskave in študije, pridobivanje dokumentacije, soglasij in dovoljenj, zemljišč, pripravljalna in zemeljska dela, izvedbo gradbenih in obrtniških del ter napeljav, nabavo in namestitev opreme in naprav, svetovanje in nadzor izvedbe ter druge izdatke za blago in storitve, vključno z odškodninami, ki so neposredno vezane na investicijski projekt (na primer za stroške pravnih, tehničnih in finančnih storitev, odškodnine zaradi omejitve prometa, obvoza in zapore cest med gradnjo in podobno);

24.

"investicijsko vzdrževanje" zajema večja (občasna) popravila zaradi obnovitve ali ohranitve funkcionalnosti osnovnih sredstev, ki so povezana z nastajanjem večjih stroškov v daljših obdobjih ter sledijo napredku tehnike in tehnologije, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminjajo njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza;

25.

"investitor ali soinvestitor" je pravna oseba, ki je opredeljena v investicijski dokumentaciji in po dokončanju projekta praviloma prevzame premoženje v lastništvo oziroma upravljanje in vzdrževanje;

26.

"kazalnik" je številčni podatek, ki izraža stanje ali nakazuje razvoj kakega pojava ali merila (na primer: povprečni letni dnevni promet);

27.

"količnik relativne koristnosti" je razmerje med sedanjo vrednostjo vseh koristi projekta in sedanjo vrednostjo stroškov;

28.

"merilo" je tista odločilna lastnost investicijskega projekta, ki je osnova za vrednotenje, primerjanje ali presojanje;

29.

"minimalna alternativa" vsebuje projekcijo stroškov in koristi za zagotavljanje najnujnejše potrebne ravni zmogljivosti in kakovosti pri doseganju rezultatov v ekonomski dobi investicijskega projekta;

30.

"multikriterijska analiza" je način ocenjevanja z več merili, s katerim zajamemo cilje investicije z različnih vidikov in vsakemu določimo utež, tako da jih je mogoče izmeriti; glede na kombinacijo različnih finančnih, ekonomskih in drugih meril dobimo enotno oceno različnih ciljev projekta, po kateri lahko razvrstimo predloge projektov oziroma variante posamičnega projekta;

31.

"načelo, da plača povzročitelj obremenitve" je načelo, da onesnaževalec plača škodo, ki jo je s svojo dejavnostjo povzročil;

32.

"naročnik" je pravna oseba, ki izvaja naloge v zvezi z načrtovanjem in izvedbo investicijskega projekta;

33.

"neto sedanja vrednost" je razlika med diskontiranim tokom vseh koristi in vseh stroškov investicije;

34.

"obračunske cene" ali pripisane cene so oportunitetni stroški blaga in storitev, ki se navadno razlikujejo od dejanskih tržnih in predpisanih cen. Uporabljajo se pri ekonomski analizi projekta;

35.

"ocena vrednosti projekta" so investicijski stroški z upoštevanjem davka na dodano vrednost in drugi izdatki, ki jih pri načrtovanju ocenimo na podlagi predračunov ter drugih predpisanih strokovnih ocen in analiz; vsebuje upravičene stroške in vse preostale stroške oziroma izdatke, potrebne za izvedbo projekta;

36.

"ocenjevanje" je postopek določitve ciljev, preverjanja različnih možnosti izvedbe ter primerjave stroškov in koristi pred odločitvijo o nameravani investiciji. Nanaša se na predhodno (ex-ante) analizo predlaganega investicijskega projekta, ki opredeljuje njegove bistvene dele in sprejemljivost z vidika skladnosti z uveljavljenimi merili odločanja; vsebuje finančno in ekonomsko oceno, pa tudi presojo ustreznosti tehnično-tehnoloških, prostorskih, organizacijskih, zakonskih in drugih dejavnikov, ki vplivajo na izvedljivost projekta; namen je izbira projektov, ki bodo najbolj prispevali k trajnostnemu razvoju družbe, in izločitev tistih, ki tega ne omogočajo;

37.

"odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta" je oseba, ki jo v ta namen imenuje investitor ali naročnik;

38.

"posodobitev" je izvedba del na obstoječih objektih, opremi ali napravah, s katerimi se ob upoštevanju napredka tehnike, tehnologije in drugih razvojnih dosežkov dopolni – dogradi ali poveča njihova zmogljivost ali zmogljivost posameznih sklopov;

39.

"potrjen investicijski projekt" je projekt, za katerega je izdelana predpisana investicijska dokumentacija, ki jo investitor na podlagi predhodnega vrednotenja oceni in potrdi s sklepom;

40.

"program" je več različnih, vendar medsebojno usklajenih projektov, pri katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike) ter ga je mogoče ovrednotiti in časovno razmejiti;

41.

"projekt" je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, po katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Ima tudi vnaprej določeno trajanje, omejeno z datumom začetka in konca;

42.

"projektna dokumentacija" je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravanega projekta;

43.

"projektni cikel" zajema načrtovanje, izvedbo in obratovanje – vključno z zapiranjem;

44.

"prostorska dokumentacija" je sistematično urejen sestav besedilnega in grafičnega dela prostorskega akta ter obveznih prilog, skladno s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje;

45.

"relativna neto sedanja vrednost" je razmerje med neto sedanjo vrednostjo projekta in diskontiranimi investicijskimi stroški;

46.

"stalne cene" so enotni imenovalec vseh vrednostnih izrazov. Praviloma so to cene, ki veljajo takrat, ko se izdeluje investicijska dokumentacija. Stalne cene lahko vključujejo tudi pričakovane strukturne spremembe (na primer spremembo razmerja med ponudbo in povpraševanjem), ki se preverjajo v analizi občutljivosti;

47.

"tehnična dokumentacija" je sistematično urejen sestav listin, slikovnega gradiva, načrtov in besedil oziroma sestavin, kakršna so jamstva, spričevala, potrdila, seznami, sheme, navodila in podobno, ki določajo pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje objekta ali naprav;

48.

"tekoče cene" so tiste, ki jih pričakujemo med izvajanjem investicije in vključujejo učinke splošne rasti cen (inflacije); pri analizi delno izvedenih investicij so tekoče cene dejansko dosežene cene investicije na podlagi obračunov del in drugih računov;

49.

"tekoče vzdrževanje oziroma upravljanje" pomeni sprotno nego, zamenjavo manjših delov in popravila manjših vrednosti, da bi se preprečile večje okvare, stroški pa se obračunavajo sproti in v dejanski višini ter nastajajo praviloma vsako obračunsko obdobje (vsako poslovno leto);

50.

"učinkovitost" je zmožnost, da se pričakovani rezultati dosežejo s primerno višino stroškov; pomeni najboljše mogoče razmerje med koristmi in stroški;

51.

"upravičeni stroški" so tisti del stroškov, ki so osnova za izračun (so)financerskega deleža udeležbe javnih sredstev pri projektu ali programu;

52.

"upravljavec investicije" je pravna oseba, ki upravlja izvedeno investicijo po predaji v uporabo in skrbi za zagotavljanje predvidenih učinkov, sodeluje pa tudi pri načrtovanju in izvedbi investicije;

53.

"uspešnost" je zmožnost doseganja zastavljenih ciljev projekta ali programa;

54.

"varianta" je različica investicije, ki se od drugih razlikuje po eni ali več lastnostih, na primer po lokaciji, tehnično-tehnološki rešitvi, obsegu, vrstah in strukturi virov financiranja ter trajanju izvedbe;

55.

"vrednotenje" je presojanje o upravičenosti projekta ali programa in temelji na primerjavi pričakovanih ali dejanskih učinkov glede na pridobljene podatke iz preteklega, že izvedenega vrednotenja. Poteka v celotnem projektnem ciklu, saj ga lahko uporabljamo med načrtovanjem (ex-ante), izvedbo ali obratovanjem (ex-post), in sicer:

a)

"predhodno vrednotenje" je presoja, ki se izdela kot podlaga za sprejemanje odločitve o financiranju ter je nujna podlaga za spremljanje izvajanja in posledično ocenjevanje po možnosti merljivih ciljev;

b)

"poznejše oziroma naknadno vrednotenje" je presoja po potrditvi investicijskega programa in preverja dosežene (vmesne) učinke v primerjavi z zastavljenimi cilji projekta;

c)

"sklepno ali zaključno vrednotenje" se uporablja za dokazovanje, ali in v kolikšni meri so bili doseženi pričakovani rezultati projekta.

3. člen

(področje uporabe)

Ta uredba se uporablja v postopkih priprave in obravnave investicijske dokumentacije za področje državnih cest in v postopkih odločanja o naslednjih vrstah investicij v državne ceste:

1.

novogradnja: izvedba del, s katerimi se zgradi nova cesta ali s katerimi se na obstoječi cesti zgradi nova cesta z drugačno namembnostjo od obstoječe (na primer novogradnja cest in objektov, gradnja obvoznic in kolesarskih poti);

2.

nadomestna gradnja: izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar na isti gradbeni parceli zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremenijo namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki je pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstranjen (na primer gradnja nadomestnih mostov);

3.

rekonstrukcija: izvedba del, s katerimi se spremenijo tehnične značilnosti obstoječe ceste zaradi spremenjene namembnosti ali potreb in ki povzročijo spremembo zmogljivosti in izboljšave lastnosti ceste; zajemajo preureditev že obstoječih cest in objektov, opreme in naprav ter graditev ali nabavo novih sredstev v sklopu že obstoječe ceste ali objekta (na primer modernizacija makadamskih vozišč, rekonstrukcija cest in objektov, rekonstrukcija križišč, ureditev cest skozi naselja, ureditev okolice cest, vgradnja cestnih naprav in druge ureditve, namenjene varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivom prometa na njej);

4.

investicijsko vzdrževanje: izvedba popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi se ne posega v konstrukcijo cest in njihovih sestavnih delov niti se ne spreminjajo njihova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz (na primer obnova, preplastitev in ojačitev cest, sanacija objektov, prepustov, podpornih in opornih zidov, brežin in plazov); investicijska vzdrževalna dela so obnovitvena dela v skladu s predpisi o vzdrževanju državnih cest;

5.

nakup in vgradnja ali posodobitev cestne opreme in naprav;

6.

gradnja in obnova spremljajočih objektov ob državnih cestah.

4. člen

(mejne vrednosti)

(1)

Vrste investicijske dokumentacije, ki jo je treba izdelati, se določijo glede na vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost:

1.

za investicijske projekte z ocenjeno vrednostjo med 300.000 in 500.000 eurov: najmanj dokument identifikacije investicijskega projekta;

2.

za investicijske projekte z ocenjeno vrednostjo nad 500.000 eurov: dokument identifikacije investicijskega projekta in investicijski program;

3.

za investicijske projekte z ocenjeno vrednostjo nad 2.500.000 eurov: dokument identifikacije investicijskega projekta, predinvesticijska zasnova in investicijski program;

4.

za investicijske projekte z ocenjeno vrednostjo pod 300.000 eurov se zagotovi dokument identifikacije investicijskega projekta:

-

pri tehnološko zahtevnih investicijskih projektih,

-

pri investicijah, ki imajo v svoji ekonomski dobi pomembne finančne posledice (na primer visoki stroški vzdrževanja in podobno),

-

kadar obstaja več variant za doseganje določenega cilja,

-

kadar se investicijski projekti (so)financirajo s proračunskimi sredstvi.

(2)

Pri projektih z ocenjeno vrednostjo pod 100.000 eurov se vsebina investicijske dokumentacije lahko ustrezno prilagodi (poenostavi), vendar mora imeti vse ključne prvine, potrebne za odločanje o investiciji in zagotavljanje spremljanja učinkov.

(3)

Pri več podobnih investicijah ali drugih smiselno povezanih posamičnih ukrepih manjše vrednosti se lahko skupina projektov združi v program (obnova mostov, obnova zidov, obnova vozišč, izvedba protihrupne zaščite in podobno), za katerega veljajo isti postopki in merila kakor za posamični investicijski projekt, projekti znotraj programa pa se izvajajo fazno.

(4)

Če je bila izdelana in potrjena predinvesticijska zasnova za celovit projekt, predinvesticijske zasnove za posamezne investicijske projekte niso potrebne, čeprav njihova ocenjena vrednost presega 2.500.000 eurov, če cilji in ključne predpostavke iz celovitega projekta niso spremenjeni.

(5)

Pri odločanju o projektih investicijskega vzdrževanja predinvesticijska zasnova ni potrebna, čeprav ocenjena vrednost projekta presega 2.500.000 eurov, če gre za ohranitev funkcionalnosti cestne infrastrukture ali obnovo le-te, pri čemer se ne posega v konstrukcijo objekta in se ne spreminjajo njegova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz.

II. VRSTE IN OBVEZNA VSEBINA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE

5. člen

(vrste investicijske dokumentacije)

(1)

Glede na fazo projektnega cikla je treba izdelati naslednje vrste investicijske dokumentacije:

1.

pri načrtovanju oziroma pred odločitvijo o investiciji:

-

dokument identifikacije investicijskega projekta,

-

predinvesticijsko zasnovo,

-

investicijski program ali njegovo novelacijo;

2.

do začetka postopka oddaje javnega naročila za izvedbo projekta – študijo izvedbe nameravane investicije, če ni sestavni del investicijskega programa;

3.

pri izvajanju projekta – poročilo o izvajanju investicije in, kadar se izkaže za potrebno, tudi novelacijo investicijskega programa;

4.

pri obratovanju projekta – poročilo o spremljanju učinkov investicije.

(2)

Investicijska dokumentacija mora vsebovati vse potrebne elemente in izračune, tako da je na njeni osnovi mogoče vsestransko presoditi finančne, ekonomske in druge posledice (tehnične, tehnološke, okoljske, prostorske, razvojne in varnostne) odločitve o investiciji.

(3)

Investicijska dokumentacija mora biti izdelana strokovno in glede na razpoložljive podatke ter tako podrobno, kolikor je še ekonomsko upravičeno. Investitor ali naročnik preverja strokovno usposobljenost izdelovalcev investicijske dokumentacije na podlagi predloženih dokazil in drugih dokumentov, s katerimi izdelovalci dokazujejo usposobljenost za ocenjevanje in vrednotenje investicij.

(4)

Prostorska, projektna, tehnična in druga dokumentacija, ki je podlaga za izdelavo investicijske dokumentacije, mora biti potrjena in medsebojno usklajena v vsaki fazi projektnega cikla.

6. člen

(dokument identifikacije investicijskega projekta)

(1)

Dokument identifikacije investicijskega projekta je temeljni dokument za uvrstitev projekta v načrt razvojnih programov ter v letni plan razvoja in obnavljanja avtocest.

(2)

Dokument identifikacije investicijskega projekta vsebuje podatke, potrebne za določitev investicijske namere in njenih ciljev v obliki funkcionalnih zahtev, ki jih bo morala investicija izpolnjevati. Vsebuje lahko tehnične ali tehnološke elemente rešitev in je osnova za odločanje o nadaljnji izdelavi investicijske dokumentacije ali nadaljevanju investicije.

(3)

Pri izdelavi dokumenta identifikacije investicijskega projekta se za ocenjevanje smiselno uporabljajo metodološke osnove iz 22. člena te uredbe.

(4)

Dokument identifikacije investicijskega projekta vsebuje najmanj naslednje podatke:

1.

navedbo investitorja in/ali naročnika, izdelovalca investicijske dokumentacije in upravljavca ter strokovnih delavcev oziroma služb, odgovornih za pripravo in nadzor nad pripravo ustrezne investicijske ter projektne, tehnične in druge dokumentacije, z žigi in podpisi odgovornih oseb,

2.

analizo stanja z opisom razlogov za investicijsko namero (promet, stanje ceste oziroma objekta, zmogljivost, geometrijski elementi ceste, prometna varnost, vplivi na okolje, družbeni pomen),

3.

navedbo predpisov, kadar so ti podlaga za investijsko namero (predpisi o varnosti v železniškem prometu, o varovanju okolja in podobno),

4.

opredelitev razvojnih možnosti in ciljev investicije ter preveritev usklajenosti z razvojnimi strategijami in politikami,

5.

opis variant "z" investicijo predstavljenih v primerjavi z alternativo "brez" investicije oziroma minimalno alternativo,

6.

opredelitev vrste investicije, oceno investicijskih stroškov (za vse faze, če je predvidena delitev projekta) po stalnih in tekočih cenah (če je predvidena dinamika investiranja daljša od enega leta), prikazano posebej za upravičene in preostale stroške, ter navedbo osnov za oceno vrednosti (najmanj na podlagi analize vrednosti že izvedenih investicij oziroma drugih verodostojnih izhodišč po fazah, kakršni so projektna in druga dokumentacija, odkup in odškodnina, gradnja, oprema in naprave, raziskave, nadzor in podobno),

7.

opredelitev osnovnih elementov, ki določajo investicijo (stanje državnih oziroma občinskih prostorskih aktov, predhodna idejna zasnova, lokacija, obseg in specifikacija naložbe, prometna varnost, varstvo okolja, terminski načrt izvedbe, predvideni viri financiranja in drugi viri), skupaj z informacijo o pričakovani stopnji izrabe zmogljivosti oziroma ekonomski upravičenosti projekta,

8.

ugotovitev smiselnosti in možnosti nadaljnje priprave investicijske, projektne, tehnične in druge dokumentacije s časovnim načrtom ter priprave morebitnih novih ali spremenjenih prostorskih aktov.

(5)

Če investicijski program iz 1. in 4. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe ni obvezen, se šteje dokument identifikacije investicijskega projekta za investicijski program ter daje osnovo za odločitev o investiciji in vključuje poleg smiselno povzete obvezne vsebine še:

-

analizo stroškov in koristi oziroma analizo stroškovne učinkovitosti za posamezne variante;

-

prikaz rezultatov ocenjevanja in predstavitev optimalne variante, ki temelji na dokumentaciji iz 8. člena te uredbe.