Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 108-4529/2004, stran 12847 DATUM OBJAVE: 7.10.2004

RS 108-4529/2004

4529. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije
Na podlagi 36., 37., 43., 52. in 54. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ta pravilnik za neposredne uporabnike državnega proračuna ureja postopke, obrazce in druge dokumente za:

1.

določitev kvot (36. člen Zakona o javnih financah – Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B; v nadaljnjem besedilu: ZJF);

2.

pripravo mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna (37. člen ZJF);

3.

prerazporejanje pravic porabe;

4.

odpiranje novih postavk v proračunu ali novih kontov v okviru že odprtih postavk;

5.

vključevanje namenskih prejemkov in izdatkov v proračun (43. člen ZJF), predvsem pa namenskih prihodkov:

-

donacij;

-

kupnin od prodaje državnega stvarnega premoženja;

-

najemnin od državnega premoženja;

-

odškodnin iz naslova zavarovanj državnega premoženja;

-

prihodkov iz naslova lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov in plačevanje med neposrednimi uporabniki;

-

proračunskih skladov;

6.

zavarovanje predplačil (52. člen ZJF);

7.

prevzemanje obveznosti v breme proračuna ter evidentiranje prevzetih obveznostih;

8.

spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov;

9.

izplačila iz proračuna (54. člen ZJF);

10.

obveščanje Ministrstva za finance (v nadaljnjem besedilu: MF);

11.

postopke dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega proračuna.

(2)

Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za občine.

(3)

Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na proračun, se uporabljajo tudi za rebalans proračuna in spremembe proračuna.

(4)

Priloge tega pravilnika, označene s številkami 1 do 4, 5/1, 5/2, 6 do 8, 9/1, 9/2, 10 do 13, so sestavni del tega pravilnika.

2. člen

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

neposredni uporabniki so neposredni uporabniki državnega proračuna;

2.

skupine neposrednih uporabnikov so tiste, ki so določene v drugem odstavku 19. člena ZJF, in sicer:

-

ministrstva in organi ter organizacije v njihovi sestavi;

-

Generalni sekretariat vlade ter vladne službe, za katere je pooblaščen generalni sekretar vlade;

-

upravne enote;

-

samostojni državni organi za postopek o prekrških;

-

sodišča in Sodni svet,

-

tožilstva;

3.

predlagatelj finančnega načrta je neposredni uporabnik, ki je predlagatelj finančnih načrtov iz drugega odstavka 19. člena ZJF ter drugi samostojni neposredni uporabnik, ki ni tam naveden;

4.

koristnik donacije je neposredni uporabnik, ki je pristojen za zadevo in se financira s podarjenimi sredstvi;

5.

skrbnik prejemkov proračuna je državni organ, ki na podlagi zakona oziroma podzakonskega predpisa določa vrsto in višino denarnih obveznosti do države (npr. izda sodno ali upravno odločbo ali sklep), evidentira obveznosti, evidentira plačilo obveznosti in izvaja izterjavo neplačanih obveznosti;

6.

nadzornik prejemkov proračuna je državni organ, ki evidentira in nadzira plačila obveznosti do države ter izterjuje neplačane zapadle obveznosti in o tem tekoče obvešča skrbnika, oziroma ki določa vrsto in višino obveznosti do države;

7.

predlagatelj je oseba, ki potrdi pripravljeno odredbo za podpis odredbodajalca;

8.

računovodska služba uporabnika je računovodska služba neposrednega uporabnika, za katerega se računovodstvo ne vodi pri Uradu za javno računovodstvo v Ministrstvu za finance (v nadaljnjem besedilu: UJR);

9.

likvidnostna komisija je likvidnostna komisija, ki jo imenuje minister za finance;

10.

proračun je proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije ali rebalans proračuna Republike Slovenije;

11.

postavka je proračunska postavka, ki je del podprograma in prikazuje celoto ali del aktivnosti ali projekta ali pa samo ekonomski namen porabe sredstev iz delovnega področja enega neposrednega uporabnika;

12.

proračunska vrstica je proračunska postavka – konto;

13.

posebna postavka je postavka, na kateri se v proračunu izkazujejo namenski prejemki in mora imeti opredeljen tip postavke;

14.

integralna postavka je postavka, ki se financira iz rednih proračunskih sredstev;

15.

tip postavke označuje način porabe sredstev oziroma pravic porabe na postavki (npr. tip 1 za integralne postavke, različni tipi za posebne postavke);

16.

pravica porabe je pravica neposrednega uporabnika, da prevzema in plačuje obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;

17.

prerazporejanje je prerazporejanje pravic porabe med postavkami;

18.

razporejanje je razporejanje pravic porabe iz splošne proračunske rezervacije na druge postavke in med konti znotraj posebnih postavk;

19.

evidentirane predobremenitve so v breme proračuna prevzete obveznosti, ki so evidentirane v enotnem računalniško podprtem računovodskem programu z imenom MFERAC (v nadaljnjem besedilu: MFERAC) s potrditvijo obrazca Finančni elementi predobremenitev (v nadaljnjem besedilu: FEP);

20.

obrazec Finančni elementi predobremenitev (v nadaljnjem besedilu: FEP) je v Prilogi 1 tega pravilnika;

21.

odredba je dokument, ki je podlaga za izplačilo v breme proračuna oziroma določne postavke;

22.

dinamizirana ocena je mesečna dinamika ocene prejemkov in izdatkov proračuna ter finančnih načrtov neposrednih uporabnikov za tekoče leto;

23.

letni program financiranja proračuna je program, s katerim se načrtuje zadolževanje države, upravljanje z državnimi dolgovi in intervencije na trgu vrednostnih papirjev v določenem letu, ki ga v skladu s 84. členom ZJF sprejme vlada na predlog ministra za finance;

24.

kvota je višina pravic porabe neposrednega uporabnika za trimesečno ali drugo obdobje, v okviru katere sme neposredni uporabnik plačevati obveznosti v breme pravic porabe njegovega finančnega načrta;

25.

mesečni načrt za izvrševanje proračuna je pregled načrtovanih prihodkov in drugih prejemkov proračuna in pregled načrtovanih odhodkov in drugih izdatkov proračuna za določeni mesec, ki ga sestavljata mesečni načrt prejemkov proračuna in mesečni načrt izdatkov proračuna;

26.

mesečni likvidnostni načrt je obseg sredstev za obdobje enega meseca, določen po skupinah uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikih in po delovnih dnevih, v okviru katerega smejo plačevati obveznosti;

27.

lastna dejavnost je tržna dejavnost neposrednega uporabnika, ki zajema prodajo blaga in storitev, ki niso opredeljene kot dejavnosti oziroma naloge iz pristojnosti neposrednega uporabnika, določene z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi;

28.

podračun proračuna je račun za izvrševanje proračuna Republike Slovenije v okviru enotnega zakladniškega računa države;

29.

projekt je ekonomsko neodvisen niz medsebojno povezanih aktivnosti, ki predstavljajo zaokroženo celoto in pri katerih se za doseganje ciljev projekta uporabljajo različni viri (finančni, človeški, časovni idr.). Projekt je začasnega značaja in njegov cilj je doseganje enkratnega rezultata. Začasen značaj pomeni, da ima vsak projekt omejeno življenjsko dobo, trajanje je določeno z datumom začetka in konca, enkraten rezultat pa pomeni, da ga je zaradi njegovih posebnosti mogoče razlikovati od podobnih projektov ter od običajnih rednih nalog oziroma aktivnosti;

30.

investicijski projekt je praviloma dolgoročna naložba v zemljo, zgradbe, opremo, patente, licence ali druga osnovna sredstva;

31.

faza projekta je tehnično in ekonomsko neodvisna enota, za katero je mogoče ugotavljati učinke;

32.

vrednost projekta je ocenjena skupna vrednost vseh izdatkov projekta. Ocenjena vrednost projekta (predračun projekta) je določena v dokumentu o identifikaciji projekta, izdelanem na strokovnih podlagah ali v drugem ustreznem izhodiščnem dokumentu. Izražena je praviloma v tekočih cenah ob upoštevanju dinamike financiranja, ki izhaja iz terminskega plana izvedbe projekta. Realizirano vrednost projekta se v času izvedbe ugotavlja z vmesnimi ali končnim obračunom (obračun projekta);

33.

viri financiranja projekta so prikazani po strukturi za vrednost projekta ter v celotnem obdobju trajanja izvedbe glede na terminski plan izvedbe (dinamika financiranja);

34.

evidenčni projekt je projekt ali skupina projektov, katerih podrobnosti vsebine v času načrtovanja proračuna niso znane in določa rezervirane pravice za prevzemanje obveznosti za določen namen, cilje ali program. Po opravljenem izboru projektov se posamični projekti vključijo v načrt razvojnih programov, vrednost, predvideni izdatki in viri evidenčnega projekta pa se ustrezno zmanjšajo.

3. člen

Obrazci in izpisi, ki so določeni s tem pravilnikom, morajo biti pravilno izpolnjeni, uradno podpisani in opremljeni z žigom neposrednega uporabnika. S podpisom odgovorna oseba neposrednega uporabnika odgovarja za pravilno izpolnitev obrazcev in izpisov.

2. POSTOPKI IN POGOJI ZA DOLOČITEV KVOT

4. člen

(1)

V začetku leta določi minister za finance dinamizirano oceno, ki se uporablja za spremljanje realizacije prejemkov in izdatkov proračuna, upravljanje z likvidnostjo proračuna in določitev kvot.

(2)

Ob pripravi dinamizirane ocene določi minister za finance v sodelovanju z neposrednimi uporabniki dneve izplačil za naslednje vrste odhodkov državnega proračuna:

1.

plače;

2.

izdatke za blago in storitve;

3.

socialne transfere;

4.

transfere občinam;

5.

transfere v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ).

5. člen

(1)

Kvoto določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(2)

Vlada določi kvote po skupinah uporabnikov in samostojnih neposrednih uporabnikih.

(3)

Predlagatelj finančnega načrta je zadolžen za posredovanje vseh gradiv, potrebnih za določitev kvot, med MF in neposrednimi uporabniki iz njegove pristojnosti.

6. člen

V obdobju začasnega financiranja je kvota enaka obsegu pravic porabe v finančnemu načrtu skupine neposrednih uporabnikov oziroma neposrednega uporabnika za to obdobje.

7. člen

MF pri predlaganju kvote upošteva:

1.

letni finančni načrt neposrednega uporabnika;

2.

evidentirane predobremenitve neposrednega uporabnika;

3.

likvidnostne možnosti proračuna;

4.

sezonsko komponento porabe proračunskih sredstev.

8. člen

(1)

Vlada določi kvote na predlog MF do 20. dne v mesecu pred pričetkom obdobja, za katerega se kvota določa.

(2)

Povečanje kvote, ki jo je določila vlada, je mogoče samo, če to odobri MF.

(3)

Če med neposrednim uporabnikom in MF ni mogoče doseči soglasja, odloča o povečanju kvote vlada na predlog MF.

(4)

Povečanje kvote je mogoče, če:

1.

so prejemki proračuna za obdobje določanja kvote večji, kot so v dinamizirani oceni načrtovani za to obdobje, ali

2.

je mogoče zadolževanje v večjem obsegu, kot je načrtovano z letnim programom financiranja za obdobje določanja kvote.

3. NAČRTOVANJE LIKVIDNOSTI PRORAČUNA

3.1. Splošne določbe

9. člen

Izvrševanje proračuna se izvaja na podlagi mesečnega načrta za izvrševanje proračuna, ki ga sestavljata:

1.

mesečni načrt prejemkov proračuna in

2.

mesečni načrt izdatkov proračuna.

10. člen

(1)

Predlog mesečnega načrta prejemkov proračuna pripravi MF na podlagi predlogov načrtov prejemkov proračuna:

1.

Carinske uprave Republike Slovenije in Davčne uprave Republike Slovenije, ki jih morata posredovati MF do 22. v mesecu, in

2.

drugih neposrednih uporabnikov, skrbnikov prejemkov proračuna in nadzornikov prejemkov proračuna, ki jih morajo posredovati MF na njegovo zahtevo.

(2)

Skrbnik lahko za nadziranje in izterjavo plačila obveznosti pooblasti nadzornika, da to opravlja v njegovem imenu in ga o tem tekoče obvešča.

(3)

Mesečni načrt prejemkov proračuna potrdi v imenu MF likvidnostna komisija.

11. člen

Carinska uprava Republike Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije sta dolžna med mesecem MF obveščati o vseh pomembnejših spremembah in dogodkih, ki vplivajo na dinamiko oziroma višino potrjenega načrta prejemkov. V primeru večjih odstopanj pripravita tudi pisno obrazložitev in jo posredujeta likvidnostni komisiji.

12. člen

(1)

Mesečni načrt izdatkov proračuna določi MF na podlagi predlogov mesečnih finančnih načrtov predlagateljev finančnih načrtov. Ti jih predložijo najkasneje do 20. dne v tekočem mesecu za prihodnji mesec. Predlog mesečnega finančnega načrta mora biti v okviru predlagatelju finančnih načrtov določene kvote.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko predlagatelj finančnih načrtov najkasneje do 20. v mesecu pisno obvesti MF, da je njegov predlog mesečnega finančnega načrta enak v MFERAC evidentiranim predobremenitvam po stanju na dan 24. v mesecu.

(3)

Mesečni načrt izdatkov proračuna določi MF.

13. člen

(1)

Likvidnostni načrti se določijo po skupinah uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikih.

(2)

Predlagatelj finančnega načrta je zadolžen za posredovanje vseh gradiv, potrebnih za določitev mesečnih likvidnostnih načrtov, med MF in neposrednimi uporabniki iz njegove pristojnosti.

(3)

Mesečne likvidnostne načrte določi v imenu MF likvidnostna komisija.

14. člen

(1)

MF določi mesečni likvidnostni načrt predlagateljev finančnih načrtov za prihodnji mesec na podlagi predlogov mesečnih finančnih načrtov izdatkov predlagateljev finančnih načrtov, korigiranih na podlagi stanja predobremenitev v MFERAC.

(2)

MF določi mesečni likvidnostni načrt predlagateljev finančnih načrtov za prihodnji mesec in jim ga pošlje.

(3)

Če predlagatelj finančnega načrta ni predložil MF predloga mesečnega finančnega načrta v roku iz 12. člena tega pravilnika, mu ga določi MF.

15. člen

MF pri določanju mesečnega likvidnostnega načrta poleg predlogov iz prejšnjega člena upošteva tudi:

1.

določene, izkoriščene in še proste kvote;

2.

likvidnostne možnosti proračuna;

3.

oceno realizacije proračuna v preteklih mesecih.

16. člen

(1)

O spremembi rokov in zneskov plačil v okviru mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov, ki na posamezni dan presežejo 1 milijon tolarjev, mora predlagatelj finančnih načrtov obvestiti MF najkasneje 3 delovne dni pred dnevom plačila, ki je določen v mesečnem likvidnostnem načrtu.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v primeru plačila stroškov, povezanih z zadolževanjem oziroma servisiranjem javnega dolga, odplačil glavnic, obresti in jamstev ter obveznosti države do ZPIZ in plačil donacij, upošteva spremembe rokov in zneskov plačil, ki so sporočene najkasneje 1 delovni dan pred dnevom plačila, ki je določen v likvidnostnem načrtu.

17. člen

(1)

Predlagatelj finančnih načrtov lahko s pisno vlogo predlaga povečanje mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov.

(2)

Povečanje mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov odobri MF, če skupina uporabnikov oziroma samostojni neposredni uporabnik ni v celoti izkoristil kvote in:

1.

to dopušča ugodna izhodiščna likvidnostna situacija proračuna ali

2.

so prejemki proračuna večji kot so načrtovani za to obdobje ali

3.

drugi predlagatelji finančnih načrtov pisno sporočijo, da ne bodo izkoristili veljavnega mesečnega likvidnostnega načrta.

(3)

Če MF skupini uporabnikov oziroma samostojnemu neposrednemu uporabniku odobri povečan obseg mesečnega likvidnostnega načrta, ponovno znižanje v okviru posameznega meseca ni več možno.

3.2. Stroški zaradi nepravočasnega obveščanja MF o spremembi likvidnostnega načrta

18. člen

Če predlagatelj finančnih načrtov v predpisanem roku ne obvesti MF o spremembi likvidnostnega načrta, se mu zaradi stroškov, ki iz tega razloga nastanejo za proračun, ti stroški zaračunajo.

19. člen

Strošek iz prejšnjega člena se zaračuna, če znesek realizacije plačil odstopa od korigiranega mesečnega likvidnostnega načrta (v nadaljnjem besedilu: odstopanje) do tekočega dne v mesecu za več kot 100 milijonov tolarjev. Izračun stroškov se opravi za celoten znesek odstopanja za vsak dan odstopanja, po naslednji formuli:
            obrestna mera x znesek odstopanja
Strošek = ------------------------------------
                          36000
Znesek odstopanja in strošek se izračunavata na nivoju vseh odhodkov skupine uporabnikov oziroma samostojnega neposrednega uporabnika.

20. člen

Obrestna mera, ki se uporabi za izračun stroška, je enaka povprečni obrestni meri, doseženi na avkcijah enomesečnih zakladnih menic v mesecu, za katerega se strošek izračunava.

21. člen

(1)

Zakladnica enotnega zakladniškega računa države v MF (v nadaljnjem besedilu: ZEZRD) pripravi obvestilo, ki vsebuje izračun stroškov ter ga do 15. v mesecu posreduje predlagatelju finančnih načrtov.

(2)

Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje:

1.

obrestno mero;

2.

mesečni likvidnostni načrt;

3.

korigiran mesečni likvidnostni načrt;

4.

realizacijo plačil;

5.

kumulativno odstopanje na posamezni dan;

6.

izračun stroškov na posamezni dan in vsoto za cel mesec;

7.

zneske izračunanih stroškov v preteklih mesecih;

8.

zneske izvršenih prerazporeditev v preteklih mesecih;

9.

kumulativne stroške znižane za prerazporeditve v preteklih mesecih.

(3)

Podatki iz 2. do 8. točke prejšnjega odstavka so izraženi v tisoč tolarjih in zaokroženi na najbližjo celo vrednost.

22. člen

(1)

Predlagatelj finančnih načrtov lahko na podlagi prejetega obvestila iz prejšnjega člena najkasneje do 20. v mesecu vloži pri ZEZRD ugovor z obrazložitvijo, v kateri mora navesti, na katere podatke po posameznih dnevih v izračunu se ugovor nanaša.

(2)

Če predlagatelj finančnih načrtov vloži ugovor, ker ima pripombe na podatke o mesečnem likvidnostnem načrtu ali korigiranem mesečnem likvidnostnem načrtu, jih je dolžan uskladiti z ZEZRD. Če je ugotovljeno, da je pripomba upravičena, se v naslednjih treh delovnih dneh ugodi ugovoru in o tem napravi zabeležka.

(3)

Če je predlagatelj finančnih načrtov vložil ugovor, ker ima pripombe na podatke o realizaciji plačil, se o tem uskladi z UJR. UJR preuči, ali so bili s strani neposrednega uporabnika spoštovani roki za predložitev dokumentacije iz 142. do 145. člena tega pravilnika. Če so roki bili spoštovani, se v naslednjih treh delovnih dneh uskladijo podatki o realizaciji plačil, kar se dokumentira v zabeležki o uskladitvi.

23. člen

(1)

ZEZRD na osnovi izračuna pripravi predlog za prerazporeditev za posameznega predlagatelja finančnih načrtov za pretekli mesec in ga posreduje Sektorju za proračun v MF (v nadaljnjem besedilu: Sektor za proračun).

(2)

Prerazporeditev se izvrši, ko kumulativni stroški za posameznega predlagatelja finančnih načrtov, znižani za izvršene prerazporeditve iz tega naslova v preteklih mesecih, presežejo 500.000 tolarjev.

24. člen

(1)

Sektor za proračun izvrši prerazporeditev na podlagi predloga za prerazporeditev iz postavk izdatkov za blago in storitve posameznega predlagatelja finančnih načrtov na postavko z oznako "obresti kratkoročnega zadolževanja" pri MF.

(2)

Sektor za proračun do konca meseca pripravi seznam izvršenih prerazporeditev iz tega naslova in ga posreduje ZEZRD.

25. člen

Kolikor ima predlagatelj finančnih načrtov vse pravice porabe na postavkah izdatkov za blago in storitve že predobremenjene, mora nemudoma zagotoviti sprostitev pravic porabe v višini izračunanih stroškov. Če ta tega ne zagotovi, MF predlaga vladi v sprejem prerazporeditev, ki se lahko izvrši kljub temu, da so pravice porabe že predobremenjene.

4. POSTOPKI PRERAZPOREJANJA PRAVIC PORABE

26. člen

(1)

Pravico predlagati prerazporeditev ima predlagatelj prerazporeditve. Predlagatelj prerazporeditve je pod pogoji iz zakona, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije določenega leta (v nadaljnjem besedilu: ZIPRS), neposredni uporabnik ali predlagatelj finančnih načrtov.

(2)

Osnova za prerazporejanje pravic porabe po določilih ZIPRS je zadnji v Državnem zboru Republike Slovenije sprejeti akt o proračunu.

27. člen

(1)

Predlagatelj prerazporeditve samostojno izvede prerazporeditev, o kateri lahko v skladu z ZIPRS samostojno odloča. Odločitev o prerazporeditvi sprejme s podpisom obrazca "Predlog za prerazporeditev sredstev", ki je v Prilogi 2 tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: obrazec PPS).

(2)

Obrazec PPS mora podpisati odgovorna oseba predlagatelja prerazporeditve, s čimer se šteje, da je uporabnik sprejel sklep o prerazporeditvi.

(3)

Prerazporeditev operativno izvede oseba predlagatelja prerazporeditve.

(4)

Podpisan obrazec PPS arhivira predlagatelj prerazporeditve.

28. člen

(1)

Predlog za prerazporeditev, o kateri v skladu z ZIPRS odloča vlada, posreduje predlagatelj prerazporeditve Sektorju za proračun na obrazcu PPS.

(2)

Predlagatelj prerazporeditve pred posredovanjem obrazca v Sektor za proračun vnese predlog prerazporeditve v MFERAC in izpis obrazca PPS posreduje v Sektor za proračun.

(3)

Sektor za proračun vrne nepravilno izpolnjen obrazec PPS neposrednemu uporabniku v popravek ali dopolnitev.

(4)

Sektor za proračun zavrne predlog za prerazporeditev pravic porabe, če ni razpoložljivih pravic porabe na proračunski vrstici, iz katere se sredstva prerazporejajo.

(5)

Usklajen predlog za prerazporeditev posreduje MF v odločitev vladi.

(6)

V primeru, da Sektor za proračun ne soglaša s predlagano prerazporeditvijo, predlagatelj pa vztraja pri svojem predlogu, MF v obrazložitvi predloga za prerazporeditev predlaga vladi, da predloga ne sprejme in pojasni svoje stališče.

(7)

Sektor za proračun v petih dneh po prejemu sklepa vlade izvede prerazporeditev in obvesti predlagatelja prerazporeditve o izvedeni prerazporeditvi. Obrazec PPS Sektor za proračun arhivira.

29. člen

Predlagatelji prerazporeditve morajo predložiti Sektorju za proračun predlog za prerazporeditev na postavkah za plače, o katerih odloča vlada, najkasneje do 15. dne v mesecu, kolikor gre za zagotovitev ocenjenih manjkajočih pravic porabe, potrebnih za naslednje izplačilo plač.

30. člen

Prerazporeditev se na samostojnem strežniku neposrednega uporabnika lahko dokončno izvrši samo, če se prerazporeditev predhodno izvrši na centralnem strežniku MF.

5. POSTOPKI ZA ODPIRANJE NOVIH POSTAVK ALI NOVIH KONTOV V OKVIRU V PRORAČUNU ŽE ODPRTIH POSTAVK

31. člen

(1)

Če so izpolnjeni pogoji iz 41., 42., 43., 45., 46., 47. in 74. člena ZJF, se lahko v sprejetem proračunu odprejo nove postavke oziroma proračunske vrstice ali pa se aktivirajo stare.

(2)

O odpiranju novih postavk odloča Sektor za proračun na podlagi obrazloženega predloga neposrednega uporabnika.

32. člen

(1)

Nov konto v okviru v proračunu že določenih postavk se praviloma sme odpreti v okviru podskupine kontov postavke, v okviru katere se konto odpira.

(2)

Pravice porabe na novem kontu se zagotovijo s prerazporeditvijo.

(3)

O odpiranju novih kontov izdatkov odloča Sektor za proračun na predlog neposrednega uporabnika. Predlog mora biti posredovan na obrazcu "Predlog za odprtje nove proračunske vrstice" (v nadaljnjem besedilu: PONPV), ki je v Prilogi 3 tega pravilnika, kjer mora biti označeno, da se predlaga odprtje novega konta v okviru v proračunu že določenih postavk. Obrazec PONPV se posreduje ločeno samo za odprtje novega konta. Utemeljitev predloga mora biti vsebinsko dovolj podrobna, tako da je mogoče na njeni podlagi presoditi upravičenost odprtja novega konta.

6. VKLJUČEVANJE NAMENSKIH PREJEMKOV IN IZDATKOV V PRORAČUN

33. člen

Namenski prejemki proračuna so prejemki proračuna, ki so kot takšni opredeljeni v:

1.

43. ter 74. členu ZJF in

2.

ZIPRS.

34. člen

Za porabo namenskih prejemkov proračuna veljajo določbe zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo porabo proračunskih sredstev, razen če ni v ZJF, ZIPRS ali tem pravilniku drugače določeno.

35. člen

(1)

Namenski prejemki se v proračunu izkazujejo na posebnih postavkah.

(2)

Neposredni uporabniki:

1.

smejo prevzemati in plačevati obveznosti v breme namenskih prejemkov samo do višine na posebni postavki zagotovljenih in neizkoriščenih pravic porabe, razen če je v tem pravilniku drugače določeno, in

2.

ne smejo prevzemati obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme namenskih prejemkov v prihodnjih letih, razen če je v ZIPRS ali v tem pravilniku drugače določeno.

36. člen

(1)

Če se v proračun vplača namenski prejemek, za katerega v sprejetem proračunu še ni odprta posebna postavka, odpre Sektor za proračun na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik namenskih prejemkov, novo posebno postavko.

(2)

Predlog za odprtje posebne postavke posreduje neposredni uporabnik Sektorju za proračun na obrazcu "Vloga za odprtje nove proračunske postavke-konto iz namenskih prejemkov in/ali povečanje oziroma razporeditve veljavnega proračuna", ki je v Prilogi 4 tega pravilnika.

(3)

Posebna postavka se odpre:

1.

glede na namen porabe namenskih prejemkov. Iz imena posebne postavke mora biti razvidna vrsta namenskega prejemka, na katerega se izdatek nanaša, ali namen porabe namenskih prejemkov in

2.

v višini dejansko vplačanih namenskih prejemkov, razen če je v tem pravilniku drugače določeno. Dejansko vplačilo namenskih prejemkov mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.

37. člen

(1)

Če je v sprejetem proračunu za določen namenski izdatek že odprta posebna postavka, se na tej postavki po uveljavitvi proračuna določi obseg pravic porabe v višini 0 tolarjev.

(2)

Obseg pravic porabe na posebni postavki se poveča v višini:

1.

iz preteklega leta prenesenih neporabljenih pravic porabe ali

2.

dejansko vplačanih prejemkov proračuna, razen če je v tem pravilniku drugače določeno. Dejansko vplačilo namenskih prejemkov mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.

(3)

Po zaključku proračunskega leta je zadnji rok za vložitev zahtevka za povečanje obsega pravic porabe iz namenskih prejemkov preteklega leta 31. januar tekočega leta.

38. člen

Prerazporejanje pravic porabe med posebnimi postavkami in integralnimi postavkami ni dovoljeno.

39. člen

Določbe tega pravilnika, ki urejajo določanje kvot, se ne uporabljajo za porabo namenskih prejemkov proračuna.

6.1. Donacije

6.1.1. Splošno

40. člen

(1)

Donacije Republiki Sloveniji v obliki denarnih sredstev so prihodek proračuna Republike Slovenije.

(2)

Donacije so namenski prihodek proračuna, ki se lahko uporabi samo za namene, za katere je bil podarjen.

(3)

Kot donacije se štejejo tudi namenska sredstva, ki jih državni organ pridobi na razpisu v okviru projektov, ki se financirajo iz sredstev Evropske Unije.

41. člen

Občine so lastnice premoženja, ki se nabavi iz denarnih sredstev, ki se v državnem proračunu obravnavajo kot donacije in jih kot investicijski transfer prejmejo od neposrednih uporabnikov oziroma jih v njihovem imenu prejmejo druge pravne ali fizične osebe.

42. člen

(1)

Za sredstva donacij se lahko:

1.

odpre posebni devizni transakcijski račun (v nadaljnjem besedilu: PDTR) pri Banki Slovenije v primerih, ko se je Republika Slovenija zavezala tujemu donatorju, da se bodo donacijska sredstva vodila na posebnem bančnem računu,

2.

odpre namenski podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države ali

3.

določi tolarski ali devizni podračun proračuna, na katerega se nakažejo sredstva donacij.

(2)

V primeru odprtja računa ali podračuna koristnik donacije pošlje pisno vlogo ZEZRD na obrazcu "Odprtje novega računa/podračuna za donacije", ki je v Prilogi 5/1 tega pravilnika.

(3)

ZEZRD zahtevo po odprtju novega računa/podračuna za donacije posreduje Uradu Uprave Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP), ki zahtevo po odprtju PDTR posreduje v izvršitev Banki Slovenije (v nadaljnjem besedilu: BS), na podlagi zahteve po odprtju namenskega podračuna pa zahtevani podračun odpre.

(4)

V primeru zaprtja računa ali podračuna koristnik donacije pošlje pisno vlogo ZEZRD na obrazcu ''Zaprtje računa/podračuna za donacije'', ki je v Prilogi 5/2 tega pravilnika.

(5)

ZEZRD zahtevo po zaprtju računa/podračuna za donacije posreduje UJP, ki zahtevo pa zaprtju PDTR posreduje v izvršitev BS, na podlagi zahteve po zaprtju namenskega podračuna pa zahtevani podračun zapre.

(6)

Neposredni uporabnik obvesti UJP in ZEZRD o vsakem pričakovanem nakazilu donacij na devizni račun na obrazcu "Obvestilo o pričakovanem prilivu deviznih sredstev", ki je v Prilogi 6 tega pravilnika.

(7)

Podrobnejša navodila pri določanju sklicne številke neposredni uporabnik pridobi v UJR.

43. člen

(1)

Sredstva donacij se vključujejo v proračun v skladu s 36. in 37. členom tega pravilnika.

(2)

V primeru sredstev donacij, nominiranih v tuji valuti, se obseg pravic porabe na postavki donacij določa v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju BS za posamezno tujo valuto, veljavnem na dan nakazila sredstev na podračun proračuna, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.

(3)

Koristnik donacije mora sam voditi evidenco o prejemu in o porabi sredstev v tuji valuti in jo mesečno posredovati UJR, ki jo potrdi glede na stanje na PDTR ali namenskemu podračunu enotnega zakladniškega računa države (v nadaljnjem besedilu: donacijski račun) in sporoči znesek tečajnih razlik pripisanih na donacijski račun. Neposredni uporabnik na osnovi podatkov UJR pripravi, če je to potrebno, mesečno, vsekakor pa na dan 31. december, zahtevek za uskladitev obsega pravic porabe na postavki donacij zaradi spremembe deviznih tečajev. Ta zahtevek posreduje v Sektor za proračun.

44. člen

(1)

Kolikor je v sporazumu ali pogodbi z donatorjem tako dogovorjeno, se iz sredstev donacij zagotavljajo sredstva za plačilo:

1.

davkov in prispevkov;

2.

bančnih provizij;

3.

konverzije tujih valut v tolarje;

4.

drugih stroškov.

(2)

V nasprotnem primeru zagotavlja sredstva za navedene namene koristnik donacije iz drugih postavk v okviru svojega finančnega načrta.

(3)

Obresti od upravljanja z donacijami so prihodek proračuna, kolikor v sporazumu ali pogodbi z donatorjem ni dogovorjeno drugače.

45. člen

(1)

Poleg predpisane dokumentacije za izplačilo iz proračuna mora neposredni uporabnik za izplačilo donacij iz donacijskih računov predložiti UJR tudi obrazec "Plačilo iz deviznih sredstev", ki je v Prilogi 7 tega pravilnika, na katerem označi ali gre za:

1.

plačilo izvajalcu v tujini;

2.

prenos deviznih sredstev na račun nerezidenta;

3.

prodajo deviznih sredstev za plačilo izvajalcu v državi;

4.

dvig tuje gotovine.

(2)

Obrazec, ki je potreben za izplačilo, mora podpisati odredbodajalec neposrednega uporabnika, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.

(3)

UJR pošlje obrazec ZEZRD, razen če je v tem pravilniku drugače določeno. Pooblaščena oseba v ZEZRD obrazec desno podpiše in ga posreduje na UJP.

46. člen

Na podlagi pisne zahteve donatorja se neporabljena sredstva donacij:

1.

vrnejo donatorju, pri čemer se na ustrezni postavki za vrnjena sredstva donacij zmanjšajo pravice porabe v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, ali

2.

prerazporedijo za drugi namen donacij, če je to dogovorjeno v sporazumu ali v pogodbi z donatorjem.

6.1.2. Predpristopne pomoči Evropske unije

6.1.2.1. Splošno

47. člen

(1)

Določbe tega poglavja se uporabljajo za uporabo sredstev programov PHARE, ISPA in SAPARD, ki so bila dodeljena Republiki Sloveniji v okviru predpristopnih pomoči Evropske unije, razen če je s posebnim navodilom ministra za finance urejeno drugače.

(2)

Program ISPA predstavljajo projekti ISPA, za katere so bili podpisani finančni memorandumi do 31. 12. 2003 in se niso zaključili do 30. 4. 2004.

48. člen

(1)

Finančni memorandum je sporazum med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo, v katerem je določena višina denarnih sredstev, ki jih zagotavlja Evropska komisija, nameni, za katere lahko Republika Slovenija črpa sredstva in roki za njihovo porabo.

(2)

Finančni sporazum je sporazum med Nacionalnim skladom in Centralno finančno in pogodbeno enoto, ki ureja njune naloge in obveznosti v okviru izvajanje programov PHARE v Republiki Sloveniji.

49. člen

(1)

Proračunska postavka PHARE (v nadaljnjem besedilu: postavka PHARE) ali proračunska postavka ISPA (v nadaljnjem besedilu: postavka ISPA) je posebna proračunska postavka, ki je namenjena za prevzemanje, evidentiranje in plačilo obveznosti v breme prejemkov programov PHARE in ISPA ter knjiženje provizije BS za konverzijo tujih valut v tolarje ob posameznem plačilu obveznosti v breme prejemkov programov PHARE in ISPA. Postavka PHARE oziroma ISPA je vključena v sprejeti predlog finančnega načrta pristojnega proračunskega uporabnika. Pravice porabe za realizacijo izplačila se na ustrezni postavki PHARE oziroma ISPA v finančnem načrtu neposrednega uporabnika zagotovijo z razporeditvijo sredstev, ki so nerazporejena na ustreznem računu Nacionalnega sklada, ki je določen v 62. členu tega pravilnika.

(2)

Pravice porabe za plačilo provizije BS ob nakazilu sredstev na račun pri BS (prilivna provizija) in provizije BS ob nakazilu sredstev izvajalcu v tujino (odlivna provizija) se praviloma zagotavljajo na posebni postavki PHARE oziroma ISPA pri Nacionalnem skladu. Plačilo se izvrši na podlagi obračuna, ki ga Nacionalnemu skladu izstavi UJP.

(3)

Postavko PHARE oziroma ISPA v finančnem načrtu neposrednega uporabnika odpre Sektor za proračun na predlog neposrednega uporabnika, če:

1.

je podpisan finančni memorandum iz programa PHARE oziroma ISPA in

2.

s tem predhodno soglaša Nacionalni sklad.

(4)

Neposredni uporabnik pripravi predlog za odprtje postavke PHARE oziroma ISPA na obrazcu "Decentralizirana implementacija programov PHARE/ISPA: Vloga za odprtje nove proračunske postavke – konto/Vloga za povečanje veljavnega proračuna", ki je v Prilogi 8 tega pravilnika in ga posreduje Nacionalnemu skladu v soglasje.

(5)

Postavka PHARE mora imeti v nazivu oznako "PHARE CFCU" in se opredeli kot tip 3 (donacija). Postavka ISPA mora imeti v nazivu oznako "ISPA CFCU" in se opredeli kot tip 3 (donacija).

(6)

Postavka PHARE oziroma ISPA se odpre v višini 0 tolarjev. Kolikor je v sprejetem proračunu že odprta postavka PHARE oziroma ISPA, se višina sredstev na tej postavki določi v višini 0 tolarjev. Pravice porabe se povečajo na osnovi soglasja Nacionalnega sklada k predlogu neposrednega uporabnika za povečanje pravic porabe na postavki PHARE oziroma ISPA iz tretjega odstavka tega člena, pri čemer se za izračun tolarske vrednosti upošteva ocenjeno vrednost menjalnega tečaja BS za valuto EUR na dan nakazila sredstev izvajalcu. Pravice porabe na postavki PHARE oziroma ISPA se na koncu leta, na dan 31. december, prilagodijo višini izplačanih sredstev v letu.

50. člen

(1)

Če finančni memorandum zahteva sofinanciranje:

1.

programov PHARE iz slovenskih sredstev, mora imeti postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje, v nazivu oznako "PHARE – lastna udeležba" in se opredeli kot tip 20 (lastna udeležba);

2.

programa ISPA iz slovenskih sredstev, mora imeti postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje, v nazivu oznako "ISPA – lastna udeležba" in se opredeli kot tip 20 (lastna udeležba);

3.

programa SAPARD iz slovenskih sredstev, mora imeti postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje, v nazivu oznako "SAPARD – lastna udeležba" in se opredeli kot tip 20 (lastna udeležba).

(2)

Pravice porabe za plačilo davka na dodano vrednost ter drugih davkov in prispevkov, potrebnih za izvedbo programov PHARE in ISPA, se praviloma zagotavljajo na postavkah z oznako PHARE-lastna udeležba in ISPA – lastna udeležba pri neposrednem uporabniku.

(3)

Prerazporejanje sredstev na postavkah iz prejšnjega odstavka je urejeno z ZIPRS.

51. člen

(1)

Za obvezno poročanje Evropski komisiji o sofinanciranju programov PHARE s slovenskimi sredstvi je neposredni uporabnik dolžan poročati Nacionalnemu skladu, in sicer:

1.

neposredni uporabnik pisno in v elektronski obliki posreduje Nacionalnemu skladu četrtletno poročilo po posameznem finančnem memorandumu, pripravljeno na obrazcih "Izjava o sofinanciranju projektov v okviru finančnega memoranduma za program" in "Izjava o sofinanciranju v okviru finančnega memoranduma za program in za projekt", ki sta v Prilogi 9/1 in 9/2 tega pravilnika, do 10. dne v mesecu, ki sledi mesecu, ko se je izteklo posamezno četrtletje;

2.

neposredni uporabnik pisno in v elektronski obliki posreduje Nacionalnemu skladu končno poročilo po posameznem finančnem memorandumu, pripravljeno na obrazcu "Končno poročilo po posameznem finančnem memorandumu", ki je v Prilogi 10 tega pravilnika, do 20. dne v mesecu, ki sledi mesecu, ko se je iztekla veljavnost finančnega memoranduma za črpanje sredstev.

(2)

Neposredni uporabnik je dolžan poročati Nacionalnemu skladu na obrazcu, ki je v Prilogi 9 tega pravilnika, tudi na dodatno pisno zahtevo Nacionalnega sklada.

(3)

Če zneski, ki jih neposredni uporabnik poroča Nacionalnemu skladu skladno s prvim odstavkom tega člena, odstopajo od zneskov določenih v projektnih predlogih, ki so sestavni del finančnega memoranduma, mora neposredni uporabnik k poročilu iz prvega odstavka tega člena obvezno priložiti pisno obrazložitev odstopanja.

(4)

V primeru, da proračunski uporabnik ne zagotavlja sofinanciranja iz prejšnjega člena oziroma ne poroča skladno z določili prvega odstavka tega člena, Evropska komisija pa iz teh razlogov ne zagotavlja Republiki Sloveniji rednih nakazil sredstev v okviru predpristopnih pomoči Evropske unije, sme Nacionalni sklad zaustaviti izplačila iz sredstev PHARE.

6.1.2.2. Centralna finančna in pogodbena enota

52. člen

(1)

Centralna finančna pogodbena enota kot notranja organizacijska enota v Ministrstvu za finance (v nadaljnjem besedilu: CFPE) je v Republiki Sloveniji odgovorna za izvajanje predhodnega nadzora nad uporabo sredstev programov PHARE v fazi prevzemanja obveznosti in izvajanja plačil.

(2)

Odredbodajalec za izvedbo programa PHARE (v nadaljnjem besedilu: PAO) je oseba, ki v imenu Republike Slovenije odgovarja in jamči Evropski komisiji za izvajanje predhodnega nadzora nad uporabo sredstev programov PHARE.

53. člen

(1)

V primeru, da je investitor občina ali posredni uporabnik državnega proračuna, se pogodbene obveznosti v okviru izvajanja projektov, za katere so zagotovljena sredstva PHARE oziroma ISPA, prevzemajo samo na podlagi pogodbe o sofinanciranju projektov, sklenjene med investitorjem in pristojnim neposrednim uporabnikom, pri katerem je odprta postavka PHARE oziroma ISPA in konto tekoči ali investicijski transferji.

(2)

V primeru, da projekt PHARE ni vključen v sprejeti načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP), mora proračunski uporabnik najkasneje v času priprave razpisne dokumentacije zagotoviti, da se projekt PHARE vključi v NRP. V ta namen mora proračunski uporabnik pred potrditvijo razpisne dokumentacije predložiti CFPE:

-

izjavo, da je projekt PHARE vključen v sprejeti oziroma veljavni NRP, skupaj s primernim dokazilom, ali

-

izjavo, da je projekt PHARE vložen v postopek odločanja vlade, skupaj s primernim dokazilom.

(3)

Proračunski uporabnik mora v postopku podpisovanja pogodbe predložiti CFPE:

-

kopijo obrazca FEP, na katerem je izdano soglasje Sektorja za proračun k pogodbi, v primeru, da je v pogodbi predvideno predplačilo, ali

-

izjavo, da pogodba ne potrebuje soglasja Sektorja za proračun k pogodbi, ker v pogodbi ni predvideno predplačilo.

(4)

PAO ne podpiše pogodbe za sredstva PHARE, dokler proračunski uporabnik ne predloži dokumentov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

(5)

Neposredni uporabniki lahko prevzemajo obveznosti v breme sredstev PHARE, ne glede na višino pravic porabe na postavki PHARE, pod pogojem, da pogodbo pred podpisom neposrednega uporabnika in izvajalca pisno odobri pristojni PAO.

(6)

Izvajalec podpiše pogodbo iz prejšnjega odstavka tega člena zadnji, ne glede na določbe drugih predpisov, razen če Evropska komisija določi drugače.

54. člen

(1)

Ne glede na roke plačil, ki so predpisani za izplačila iz proračuna, mora neposredni uporabnik v pogodbi dogovoriti roke plačil v breme sredstev PHARE oziroma ISPA, kot jih določi Evropska komisija. To velja tudi za roke plačil v breme sredstev lastne udeležbe za sofinanciranje programov PHARE oziroma ISPA, če se sredstva lastne udeležbe porabljajo na podlagi pogodbe, v kateri je dogovorjena tudi poraba sredstev PHARE oziroma ISPA.

(2)

Ne glede na pogoje za dogovarjanje predplačil, ki so v tem pravilniku predpisani za prevzemanje obveznosti iz proračuna, sme neposredni uporabnik v sofinancirani pogodbi dogovoriti predplačila v breme sredstev PHARE oziroma ISPA in sredstev lastne udeležbe samo pod pogoji, ki jih določi Evropska komisija.

(3)

V primerih iz prejšnjega odstavka je neposredni uporabnik dolžan zagotoviti, da je predplačilo davka na dodano vrednost vedno zavarovano z bančno garancijo ali drugim ustreznim instrumentom zavarovanja, s katerim izvajalec zavaruje izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih decentralizirane implementacije programa PHARE oziroma ISPA.

55. člen

(1)

Proračunski uporabnik na podlagi sklenjene pogodbe za izvajanje projekta PHARE z izvajalcem ali upravičencem in evidentirane predobremenitve proračuna pripravi dokumentacijo za izplačilo iz proračuna za plačilo izvajalcu ali upravičencu (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija za izplačilo iz sredstev PHARE), in sicer:

1.

odredbo za plačilo – nakazilo (v nadaljnjem besedilu: odredba) skupaj z listinami za izplačilo, v kateri mora biti navedeno, kolikšen znesek se plača iz postavke PHARE in proračunske postavke z oznako lastna udeležba (v nadaljnjem besedilu: postavka lastne udeležbe);

2.

predlog za povečanje pravic porabe na postavki PHARE oziroma ISPA na obrazcu iz 49. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: vloga za povečanje veljavnega proračuna);

3.

seznam posredovanih knjigovodskih listin.

(2)

Neposredni uporabnik na podlagi sklenjene pogodbe za izvajanje projekta ISPA z izvajalcem ali upravičencem in evidentirane predobremenitve proračuna pripravi dokumentacijo za izplačilo iz proračuna za plačilo izvajalcu ali upravičencu (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija za izplačilo iz sredstev ISPA), in sicer:

1.

odredbo za plačilo – nakazilo skupaj z listinami za izplačilo, v kateri mora biti navedeno, kolikšen znesek se plača iz postavke ISPA in proračunske postavke z oznako lastna udeležba;

2.

vlogo za povečanje veljavnega proračuna;

3.

seznam posredovanih knjigovodskih listin;

4.

zahtevek za povračilo, ki ga predpiše predstojnik NS, z obveznimi prilogami, in sicer:

-

zahtevek občine ali posrednega uporabnika državnega proračuna za porabo sredstev ISPA;

-

izjavo občine ali posrednega uporabnika državnega proračuna o dnevu predvidenega plačila za projekt ISPA in

-

poročilo občine ali posrednega uporabnika državnega proračuna o napredku glede na finančne in fizične kazalce za projekt ISPA.

(3)

Kot listina za izplačilo se šteje:

-

originalni izvod računa oziroma enakovredna knjigovodska listina,

-

vsako poročilo, predpisano s pogodbo,

-

originalni izvod potrdila, predpisanega s pogodbo,

-

bančna garancija,

-

zahtevek občine za porabo sredstev PHARE po donacijski shemi za gradbena dela.

56. člen

Ne glede na določbe 142. člena tega pravilnika predložijo neposredni uporabniki:

1.

dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE v CFPE v 2 izvodih takoj, najkasneje pa 19 delovnih dni pred dnem, predvidenim za izplačilo;

2.

dokumentacijo za izplačilo iz sredstev ISPA v NS v 2 izvodih takoj, najkasneje pa 19 delovnih dni pred dnem, predvidenim za izplačilo.

57. člen

(1)

CFPE zavede prejem dokumentacije za izplačilo iz sredstev PHARE ter nadaljuje s kontrolo procesa.

(2)

CFPE preveri popolnost in pravilnost dokumentacije za izplačilo iz sredstev PHARE z vidika zahtev Evropske komisije glede namenskega črpanja sredstev predpristopnih pomoči Evropske Unije ali lastne udeležbe. CFPE glede na ugotovitve preverjanj lahko:

1.

vrne dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE proračunskemu uporabniku in od njega zahteva, da jo dopolni oziroma popravi;

2.

vrne listine za izplačilo izvajalcu ali upravičencu in zahteva, da jih izvajalec ali upravičenec dopolni oziroma popravi;

3.

sam popravi neustrezno ali napačno navedene podatke na odredbi, ki jo je podpisal odredbodajalec neposrednega uporabnika in o popravkih na odredbi pisno obvesti odgovorno osebo pri neposrednem uporabniku.

(3)

V primeru, da proračunski uporabnik oziroma izvajalec ali upravičenec ne zagotovita primernih dopolnitev oziroma popravkov, CFPE v celoti ali deloma zavrne izplačilo iz sredstev PHARE.

(4)

CFPE na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov pripravi navodila za prenos sredstev in pridobi pisno odobritev PAO k navodilom za prenos sredstev.

(5)

CFPE na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov preda dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE skupaj z navodili za prenos sredstev odgovorni osebi pri Nacionalnem skladu.

(6)

Izplačilo iz sredstev PHARE se izvrši pod pogojem, da je navodila za prenos sredstev predhodno odobrila PAO.

(7)

CFPE hrani certifikate o poreklu blaga, ki jih neposredni uporabniki predložijo ob predložitvi dokumentacije za izplačilo iz sredstev PHARE skladno z zahtevami Evropske komisije glede namenskega črpanja sredstev predpristopnih pomoči Evropske unije.

58. člen

(1)

V primeru razpoložljivih sredstev PHARE ali ISPA se nakazilo sredstev sofinanciranja za projekt PHARE ali ISPA izvrši:

1.

isti dan, kot je proračunski uporabnik predvidel izplačilo izvajalcu ali upravičencu v primeru sredstev PHARE;

2.

isti dan, kot je občina oziroma posredni uporabnik predvidel izplačilo izvajalcu v primeru sredstev ISPA, ali pa v 45 dneh od dne, ko je neposredni uporabnik izdal navodila za prenos sredstev.

(2)

Za porabo sredstev ISPA mora občina ali posredni uporabnik državnega proračuna predložiti neposrednemu uporabniku in NS dokazilo o izvršenem plačilu izvajalcu. Dokazilo o izvršenem plačilu izvajalcu je potrebno predložiti najkasneje v 8 dneh po izvršitvi plačila in predstavlja pogoj za naslednje nakazilo.

59. člen

CFPE skladno z določbami posameznega finančnega sporazuma in v okviru posameznega finančnega memoranduma pripravlja poročila, ki jih predloži Nacionalnemu skladu.

60. člen

(1)

Če izvajalec ali upravičenec nakazanih sredstev PHARE zaradi racionalne izvedbe ni v celoti porabil, mora CFPE skladno z določbami posameznega finančnega sporazuma pisno obvestiti Nacionalni sklad, da je izvajalec oziroma upravičenec dolžan vrniti neporabljena sredstva na račun Nacionalnega sklada, ki je določen v 62. členu tega pravilnika.

(2)

Če CFPE ugotovi, da so bila sredstva PHARE nenamensko ali nepravilno izplačana, mora skladno z določbami posameznega finančnega sporazuma pisno obvestiti Nacionalni sklad, da je neposredni uporabnik dolžan zagotoviti pravice porabe za vračilo sredstev in s tem povezane obresti in stroške iz postavk v svojem finančnem načrtu.

(3)

Če izvajalec ali upravičenec nakazanih sredstev ISPA zaradi racionalne izvedbe ni v celoti porabil, mora neposredni uporabnik pisno obvestiti Nacionalni sklad, da je izvajalec oziroma upravičenec dolžan vrniti neporabljena sredstva na račun Nacionalnega sklada, ki je določen v 62. členu tega pravilnika.

(4)

Če so sredstva ISPA nenamensko ali nepravilno izplačana, mora neposredni uporabnik zagotoviti pravice porabe za vračilo sredstev in s tem povezane obresti in stroške iz postavk v svojem finančnem načrtu.

6.1.2.3. Nacionalni sklad