Odločba o razveljavitvi prve, druge, tretje, pete in delno četrte alinee 46. člena energetskega zakona

2445. Odločba o razveljavitvi prve, druge, tretje, pete in delno četrte alinee 46. člena energetskega zakona

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopa predsednik mag. Dušan Semolič, na seji dne 15. maja 2003

Prva, druga, tretja in peta alinea 46. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00 – popr.) se razveljavijo.

Četrta alinea 46. člena energetskega zakona se v delu, ki se nanaša na pravico sveta delavcev do zadržanja odločitev delodajalca o vprašanjih, ki se nanašajo na sprejemanje aktov s področja dodatnega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja in na sprejem pravil o disciplinski odgovornosti, razveljavi, v preostalem delu pa ta določba ni v neskladju z ustavo.

Predlagatelj izpodbija 46. člen energetskega zakona (v nadaljevanju: EZ), ki določa, da se za zaposlene v gospodarskih družbah, ki opravljajo dejavnost gospodarske javne službe po tem zakonu (v nadaljevanju: družbe, ki izvajajo gospodarske javne službe na področju energetike), ne uporabljajo nekatere določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZSDU). Meni, da je s tem kršeno načelo univerzalnosti pravice do sodelovanja pri upravljanju, ki izhaja iz 75. člena ustave. Ob tem navaja, da ZSDU v drugem odstavku 1. člena sicer dopušča drugačno ureditev uresničevanja pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju v podjetjih, ki opravljajo gospodarske javne službe, vendar pa mora specifična ureditev ustrezati posebnostim dejavnosti teh podjetij. V zvezi s tem navaja, da je nadzorni svet po določbah 274. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. – ZGD) organ, ki nadzoruje vodenje poslov družbe in na katerega se vodenje poslov ne more prenesti, da pravici do obveščanja in skupnega posvetovanja ne pomenita pravice do soodločanja in da ima pravico do zadržanja odločitev delodajalca svet delavcev le, če delodajalec krši njihove pravice iz ZSDU, to je pravico do obveščenosti in pravico do posvetovanja. Zato meni, da izpodbijane ureditve ni mogoče utemeljevati s posebnostmi dejavnosti teh družb. Glede določb prve, tretje in pete alinee 46. člena EZ meni, da so neustavne tudi zato, ker niso dovolj jasne in jih je mogoče različno razlagati. Zatrjuje kršitev 75. člena, smiselno pa tudi kršitev 2. člena in drugega odstavka 14. člena ustave.

Državni zbor in vlada v svojem odgovoru oziroma mnenju k zahtevi navajata, da daje pooblastilo za drugačno ureditev načina in pogojev sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij, ki opravljajo gospodarske javne službe, že ZSDU. Ob tem se sklicujeta tudi na odločbo ustavnega sodišča št. U-I-92/94 z dne 7. 12. 1995 (Uradni list RS, št. 8/96 in OdlUS IV, 121). Menita, da obstajajo za izpodbijano razlikovanje razumni razlogi. Namen izpodbijanih določb je v uskladitvi obsega sodelovanja delavcev pri upravljanju s posebnostmi dejavnosti gospodarskih javnih služb na področju energetike. Te se namreč izvršujejo v javnem interesu, z namenom zadovoljevanja javnih potreb, in je zato še posebej pomembno njihovo trajno in nemoteno proizvajanje. Poleg tega je zanje značilno tudi to, da njihovi izvajalci upravljajo obsežno in drago javno infrastrukturo, ki mora biti učinkovito in varno upravljana. Namen izpodbijanih določb je torej v zagotovitvi odločilne vloge javnega interesa pri sprejemanju in izvajanju odločitev, ki so po oceni zakonodajalca najpomembnejše za nemoteno izvajanje gospodarskih javnih služb na tem področju. Določbe ZSDU, ki se na podlagi 46. člena EZ ne uporabljajo za zaposlene v omenjanih družbah, pa so takšne narave, da bi njihovo izvajanje lahko vplivalo na nemoteno zagotavljanje javnih dobrin na področju energetske dejavnosti. Vlada nasprotuje tudi očitku o podnormiranosti izpodbijanih določb in meni, da je mogoče z uveljavljenimi metodami interpretacije povsem jasno ugotoviti vsebino teh določb.