Zakon o meroslovju (ZMer-1)

974. Zakon o meroslovju (ZMer-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o meroslovju (ZMer-1)

Razglašam zakon o meroslovju (ZMer-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. februarja 2000.

Št. 001-22-28/00

Ljubljana, dne 2. marca 2000.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O MEROSLOVJU (ZMer-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja točna in mednarodno usklajena merjenja, sistem merskih enot, etalone, merilne instrumente, veljavnost listin in znakov skladnosti, izdanih v tujini, nadzor količin in označevanje predpakiranih izdelkov ter meroslovni nadzor in tudi pristojnosti ter odgovornosti Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad).

2. člen

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

-

"etalon" je opredmetena mera, merilni instrument, referenčni material ali merilni sistem, katerega namen je, da definira, realizira, ohranja ali reproducira neko enoto ali eno ali več vrednosti veličine, tako da služi kot referenca;

-

"nacionalni etalon" je referenčni etalon, ki je z odločbo upravnega organa priznan kot podlaga za ugotavljanje vrednosti drugih etalonov zadevne veličine v Republiki Sloveniji;

-

"referenčni etalon" je etalon, na splošno največje meroslovne kakovosti, ki je na voljo na danem kraju ali v dani organizaciji in je osnova za merjenje na tem mestu;

-

"umerjanje (kalibracija)" je niz operacij za ugotavljanje povezave med vrednostmi, ki jih kaže merilni instrument ali merilni sistem, oziroma vrednostmi, ki jih predstavlja opredmetena mera ali referenčni material, in pripadajočimi vrednostmi, realiziranimi z etaloni, pod določenimi pogoji;

-

"sledljivost" je lastnost merilnega rezultata ali vrednosti etalona, ki omogoča navezavo na navedene reference, ponavadi nacionalne ali mednarodne etalone, skozi neprekinjeno verigo primerjav, ki imajo opredeljeno negotovost;

-

"merilni instrument" (v nadaljnjem besedilu: merilo) je naprava, katere namen je, da se sama ali skupaj z dodatnimi napravami uporablja za merjenje;

-

"redna overitev merila" je overitev, ki se izvede periodično in v skladu s predpisi;

-

"izredna overitev merila" je overitev, ki se izvede po predelavi, odpravi okvare ali drugih tehničnih pomanjkljivosti merila.

3. člen

Določbe tega zakona, ki urejajo merila, se nanašajo samo na merila, ki se uporabljajo za merjenje na področjih:

-

varovanja zdravja ljudi in živali;

-

varstva okolja in splošne tehnične varnosti;

-

prometa blaga in storitev;

-

postopkov pred upravnimi in pravosodnimi organi.

II. URAD

4. člen

Strokovne ter z njimi povezane upravne in organizacijske naloge na področju meroslovja, določene s tem zakonom in z drugimi zakoni, opravlja urad.

Poleg nalog iz prejšnjega odstavka urad predvsem:

-

pripravlja in izvaja strategijo meroslovja;

-

izvaja naloge organa za ugotavljanje skladnosti;

-

deluje kot nacionalni meroslovni laboratorij za posamezne fizikalne veličine;

-

odgovarja za nacionalne etalone;

-

organizira nacionalno kalibracijsko dejavnost;

-

sodeluje pri pripravi tehničnih in drugih predpisov, za katere je z zakonom določeno, da jih pristojni ministri izdajajo po predhodnem soglasju ministra, ki je pristojen za meroslovje;

-

vzpostavlja povezave z mednarodnimi in drugimi organizacijami za meroslovje;

-

sodeluje z mednarodnimi in drugimi organizacijami in predstavlja v njih nacionalno meroslovno službo;

-

ministru, pristojnemu za financiranje razvojno-raziskovalnih projektov, predlaga in opredeli prednosti pri izboru in financiranju razvojno-raziskovalnih projektov, povezanih z meroslovjem;

-

sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jim zagotavlja strokovne podlage za področje meril in predpakiranih izdelkov.

5. člen

Minister, pristojen za meroslovje, ustanovi Strokovni meroslovni svet (v nadaljnjem besedilu: svet), ki deluje kot posvetovalno telo na področju meroslovja. Njegove naloge so zlasti, da:

-

deluje kot strokovno posvetovalno telo;

-

svetuje pri ugotavljanju meroslovnih potreb Republike Slovenije;

-

predlaga znanstvene in izobraževalne aktivnosti s področja meroslovja.

Način dela se določi v poslovniku sveta, ki ga izda minister, pristojen za meroslovje.

III. MERSKE ENOTE

6. člen

V Republiki Sloveniji se uporablja mednarodni sistem enot (Systeme International d'Unites, v nadaljnjem besedilu: SI).

Minister, pristojen za meroslovje, izda predpis o enotah SI ter njihovi uporabi.

Izjemoma lahko minister, pristojen za meroslovje, predpiše uporabo enot izven SI, če se te uporabljajo mednarodno in jih SI neposredno ne določa.

IV. ETALONI

7. člen

Nacionalne etalone izvede, hrani in vzdržuje urad, ki obenem zagotavlja njihovo sledljivost do mednarodne ravni.

Referenčni etalon, ki ga je izvedla, ga hrani in vzdržuje pravna oseba, urad lahko prizna za nacionalni etalon. V proračunu Republike Slovenije se zagotovijo sredstva za sofinanciranje izvedbe, vzpostavitve sledljivosti do mednarodnih etalonov, hranjenja in vzdrževanja etalonov, ki so priznani za nacionalni etalon, ter za vzpostavitev sledljivosti referenčnih etalonov do mednarodne ravni. Urad določi pogoje in načine za sofinanciranje sledljivosti referenčnih etalonov.

Minister, pristojen za meroslovje, natančneje določi izvedbo, hranjenje in vzdrževanje nacionalnih etalonov ter pogoje za priznanje referenčnega etalona za nacionalni etalon.

8. člen

Če urad ugotovi, da pogoji za priznanje etalona za nacionalni etalon ali pogoji za hranjenje in vzdrževanje nacionalnega etalona niso več izpolnjeni, lahko razveljavi odločbo o priznanju etalona za nacionalni etalon.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za meroslovje. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

V. PROMET Z MERILI

9. člen

V Republiki Sloveniji so lahko dana v promet samo tista merila, ki izpolnjujejo zahteve tega zakona ter meroslovne in tehnične zahteve, ki so vsebovane v predpisih, ki jih minister, pristojen za meroslovje, izda na podlagi tega zakona, in za katera je bila njihova skladnost ugotovljena po predpisanih načinih in postopkih ugotavljanja skladnosti.

Merila, za katera je bila ugotovljena skladnost po določbah prejšnjega odstavka, morajo biti, preden gredo v promet, označena, oziroma mora biti zanje izdana listina o skladnosti z meroslovnimi predpisi.

Meril, za katera njihova skladnost ni bila ugotovljena po predpisanih načinih in postopkih ugotavljanja skladnosti in ki niso označena oziroma zanje ni bila izdana listina o skladnosti z meroslovnimi predpisi, ni dovoljeno uporabljati.

Minister, pristojen za meroslovje, za posamezne vrste meril določi način, več načinov ali pa ustrezno kombinacijo načinov ugotavljanja skladnosti, vrste in načine označitve meril ter vsebino in obliko listin o skladnosti z meroslovnimi predpisi.

10. člen

Minister, pristojen za meroslovje, lahko za ugotavljanje skladnosti imenuje tudi pravno osebo.

Minister, pristojen za meroslovje, lahko za ugotavljanje skladnosti imenuje le pravno osebo, katere usposobljenost za delovanje je bila predhodno preverjena po pravilih akreditacije ali akreditaciji enakovrednih pravilih in ki izpolnjuje dodatne zahteve za posamezne postopke ugotavljanja skladnosti, ki jih s predpisom določi minister, pristojen za meroslovje. S predpisom določi tudi postopek imenovanja pravnih oseb, naloge imenovanih pravnih oseb in način nadzora nad izpolnjevanjem zahtev za imenovanje.

VI. REDNE IN IZREDNE OVERITVE

11. člen

Vsa merila morajo imeti z navezavo na etalone višje hierarhične stopnje zagotovljeno sledljivost vse do nacionalnih etalonov v Republiki Sloveniji ali do etalonov mednarodne ravni.

Merila, ki so v uporabi, morajo izpolnjevati:

-

zahteve, skladne z odobrenim tipom, in predpisane meroslovne zahteve oziroma

-

zahteve, skladne z odobrenim tipom, ali predpisane meroslovne zahteve.

Z odobrenim tipom se določi uporabnost merila. Izpolnjevanje meroslovnih zahtev se potrdi z redno overitvijo.

Redno overitev merila zagotovi njegov imetnik.

Minister, pristojen za meroslovje, določi postopek redne overitve in roke, v katerih je treba opraviti redno overitev.

12. člen

Izredna overitev je obvezna za merila, ki so bila zaradi predelave, okvare ali drugih tehničnih pomanjkljivosti izključena iz uporabe. Z izredno overitvijo se ugotovi, ali je merilo še skladno z meroslovnimi zahtevami.

Izredno overitev zagotovi tisti, ki je merilo popravil ali predelal.

13. člen

Vrste in oblike oznak, ki se uporabljajo pri redni in izredni overitvi meril, ter vsebino in obliko potrdila o skladnosti merila s predpisi predpiše minister, pristojen za meroslovje.

Oznaka redne oziroma izredne overitve neha veljati:

-

če poteče rok njene veljavnosti;

-

če je spremenjena, poškodovana ali odstranjena;

-

če je razveljavljena;

-

če je bilo merilo popravljeno ali predelano.

Merilo, za katero je nehala veljati oznaka redne oziroma izredne overitve, se ne sme uporabljati.

Določba prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi v primeru prenehanja veljavnosti potrdila o skladnosti merila s predpisi.

14. člen

Redne in izredne overitve izvaja urad ali pravna oseba, ki jo imenuje minister, pristojen za meroslovje.

Minister, pristojen za meroslovje, lahko za redne in izredne overitve imenuje le pravno osebo, katere usposobljenost za delovanje je bila predhodno preverjena po pravilih akreditacije ali akreditaciji enakovrednih pravilih in ki izpolnjuje dodatne zahteve za posamezno vrsto meril.

Minister, pristojen za meroslovje, določi tudi dodatne zahteve iz prejšnjega odstavka.

Postopek imenovanja pravnih oseb, naloge imenovanih pravnih oseb in način nadzora nad izpolnjevanjem zahtev za imenovanje določi minister, pristojen za meroslovje.

VII. VELJAVNOST LISTIN IN ZNAKOV SKLADNOSTI, IZDANIH V TUJINI

15. člen

V Republiki Sloveniji veljajo listine o skladnosti in znaki skladnosti, izdani v tujini, če so bili izdani v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki jih je sklenila Republika Slovenija.

Urad ima pravico priznati odobritve tipa in overitve ter pripadajoče listine, izdane v tujini, če so bile te listine izdane v skladu z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi, ki jih je sklenila ali k njim pristopila Republika Slovenija.

Urad vodi evidenco listin o skladnosti in znakov o skladnosti, izdanih v skladu s prvim odstavkom tega člena, in seznam pravnih oseb, ki jih imenuje minister, pristojen za meroslovje. Evidenca je javna knjiga.

VIII. NADZOR KOLIČIN IN OZNAČEVANJE PREDPAKIRANIH IZDELKOV

16. člen

Predpakirani izdelki v smislu tega zakona so predpakirani proizvodi, vključno s predpakiranimi tekočinami, v poljubni embalaži, ki so pakirani v odsotnosti kupca, pri čemer količine izdelka brez odpiranja ali spremembe embalaže ni mogoče spremeniti.

V prometu predpakiranih izdelkov morajo biti njihove količine pod meroslovnim nadzorom.

Predpakirani izdelki smejo biti dani v promet le v primeru, da imajo točno, razločno in nedvoumno označeno nazivno količino in da je njihova dejanska količina v okviru dovoljenih odstopanj od označene nazivne količine.

Minister, pristojen za meroslovje, natančneje določi način nadzora in meroslovne zahteve, katerim morajo ustrezati količine predpakiranih izdelkov, način označevanja količin in dovoljena odstopanja dejanske količine od označenih nazivnih količin ter seznam nazivnih količin predpakiranih izdelkov.

IX. PLAČEVANJE STROŠKOV

17. člen

Za ugotavljanje skladnosti in overitve, ki jih po tem zakonu opravlja urad ali pravna oseba, ki jo imenuje minister, pristojen za meroslovje, se plačujejo stroški.

Pravna oseba, ki jo imenuje minister, pristojen za meroslovje, plačuje uradu stroške vzdrževanja sistema imenovanih pravnih oseb (nadzor in podporna infrastruktura).

Stroške meroslovnega nadzora (dnevnice, potni stroški, stroški preskusa in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z nadzorom), ki se je končal neugodno za stranko, trpi stranka.

Vlada Republike Slovenije določi višino stroškov za naloge, ki jih po tem zakonu opravlja urad.