Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih...

1446. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti

Na podlagi 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94 – odl. US, 37/95, 8/96, 59/99 – odl. US, 90/99, 98/99 – ZZdrS, 31/00, 36/00 – ZPDZC, 45/01 in 86/02 – ZOZPEU, 135/03 – odl. US in 2/04) in na podlagi 13. in 14. člena zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 98/99, 67/02, 86/02 – ZOZPEU, 15/03, 63/03 – odl. US in 2/04) izdaja minister za zdravje

P R A V I L N I K
o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik natančneje ureja pogoje za opravljanje pripravništva zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (v nadaljnjem besedilu: delavci), ki delajo na področju zdravstvene dejavnosti, preizkušanje pripravnikovega praktičnega znanja, pogoje za opravljanje strokovnih izpitov, programe strokovnih izpitov in tehnična vprašanja, ki so s tem v zvezi.

2. člen

Delavci, ki delajo na področju zdravstvene dejavnosti in imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo zdravstvene ali druge ustrezne usmeritve, opravljajo po končanem šolanju pripravništvo v obdobjih, ki jih določa zakon.

Določbe tega pravilnika veljajo tudi za delavce, ki v zdravstvenih zavodih opravljajo druga z zdravstvenim varstvom povezana strokovna dela, za delavce, ki opravljajo dela na področju zdravstvene dejavnosti v drugih z zakonom določenih zavodih ter za delavce, ki ne delajo v zdravstvenih zavodih, njihovo delo pa sega na področje zdravstvene dejavnosti.

3. člen

Pripravnik ali pripravnica (v nadaljnjem besedilu: pripravnik) mora pred koncem pripravniške dobe opraviti strokovni izpit. S tem pridobi pravico samostojnega opravljanja dela v zdravstveni dejavnosti.

II. PRIPRAVNIŠTVO

4. člen

Namen pripravništva je, da se pripravnik po predpisanem programu seznani z vsemi opravili za delo, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja, ter se pripravi za strokovni izpit in za poznejše samostojno delo.

Pripravništvo poteka po programu, ki ga predpiše minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister) in obsega vsebine, ki ustrezajo pripravnikovi izobrazbi, ter praktična in teoretična znanja.

5. člen

Pripravnik mora med pripravništvom delati polni delovni čas.

Trajanje pripravništva se podaljša za čas daljše opravičene odsotnosti skladno s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom zdravstvenega zavoda, razen za čas letnega dopusta.

Volontersko pripravništvo pri delodajalcu poteka skladno z zakonom.

6. člen

Pripravništvo se opravlja v zdravstvenih zavodih, pri zasebnih zdravstvenih delavcih in v drugih zavodih, ki opravljajo zdravstveno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: delodajalci) in izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje pripravništva.

Delodajalec je dolžan pripravniku organizirati potek pripravništva skladno s predpisanim programom in mu omogočiti, da se na ustrezen način seznani s programom strokovnega izpita.

Delodajalec mora pripravniku pred začetkom pripravništva določiti mentorja, predložiti program pripravništva in program strokovnega izpita.

Delodajalec izda pripravniku list pripravništva in praktičnega usposabljanja, ki je v prilogi I tega pravilnika, v katerega pripravnik vpisuje opravljanje del iz predpisanega programa ter udeležbo na seminarjih, kar potrjuje mentor.

Če se pripravnik pri delodajalcu ne more seznaniti z vsemi vsebinami programa pripravništva iz prejšnjega odstavka, mora opravljati pripravništvo deloma ali v celoti pri drugem delodajalcu, ki izpolnjuje pogoje.

V primerih iz prejšnjega odstavka mora delodajalec, pri katerem pripravnik opravlja pripravništvo, omogočiti pripravniku, da opravi deloma ali v celoti pripravništvo pri drugem delodajalcu.

7. člen

Pripravništvo se opravlja pod neposrednim vodstvom in nadzorom mentorja.

Mentor mora imeti enako vrsto in najmanj enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik, opravljen strokovni izpit in najmanj 5 let strokovnih izkušenj na področju, za katerega se pripravnik usposablja.

Plačilo mentorskega dela je opredeljeno v kolektivni pogodbi.

8. člen

Naloge mentorja so:

-

skrbi, da se dosledno izvaja pripravništvo po predpisanem programu;

-

uvaja sam in po drugih delavcih pripravnika v delo ter mu z navodili, nasveti ter s praktičnim delom pomaga pri usposabljanju za samostojno delo;

-

skrbi, da pripravnik sodeluje na strokovnih posvetih;

-

dodeljuje pripravniku delo oziroma posamezna opravila, ki jih mora pripravnik praktično obvladati po končanem pripravništvu v mentorjevi strokovni enoti;

-

nadzira sam in po drugih delavcih, ali se je pripravnik v strokovni enoti zadosti usposobil za samostojno delo;

-

obravnava in analizira individualno ali skupinsko s pripravniki posamezna praktična vprašanja oziroma primere iz prakse;

-

skrbi, da se pripravnik ne usmerja v ozko oziroma specialistično dejavnost, ampak da je o tem le informiran, da spozna delo drugih delavcev v procesu dela ter se predvsem usposablja za samostojno delo v svoji stroki;

-

skrbi sam ali po drugih delavcih, da se pripravnik nauči pravilno uporabljati delovna sredstva in da se seznani s predpisi o varstvu pri delu;

-

pripravnika pri konkretnem delu opozarja na kodeks etike;

-

sodeluje pri preizkušanju praktičnega znanja pripravnika.

9. člen

Mentor mora ob koncu pripravništva dati pisno poročilo o opravljenem programu pripravništva in mnenje o pripravnikovi usposobljenosti za opravljanje praktičnega preizkusa znanja in strokovnega izpita. Pisno poročilo je sestavni del Lista pripravništva in praktičnega usposabljanja.

10. člen

Pripravnikovo praktično znanje se sproti preizkuša pri delodajalcu, pri katerem pripravništvo poteka.

Pripravništvo se zaključi s preizkusom praktičnega znanja, ki je pogoj za pripustitev pripravnika k strokovnemu izpitu.

Način preizkusa znanja iz prejšnjega odstavka določa splošni akt delodajalca, kjer pripravništvo poteka.

III. STROKOVNI IZPIT

11. člen