Nalaganje dokumenta...
Poslovnik državnega zbora (PoDZ-1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 35-1599/2002, stran 3329 DATUM OBJAVE: 19.4.2002
RS 35-1599/2002
1599. Poslovnik državnega zbora (PoDZ-1)
P O S L O V N I K državnega zbora (PoDZ-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in delo državnega zbora ter uresničevanje pravic in dolžnosti poslank in poslancev (v nadaljnjem besedilu: poslanci).
2. člen
(1)
Vprašanja dela državnega zbora, ki niso urejena s tem poslovnikom, se lahko uredijo z odlokom ali z drugim aktom državnega zbora v skladu s tem poslovnikom.
(2)
Delovna telesa državnega zbora delajo v skladu s tem poslovnikom. Njihovo delo se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi z odloki o ustanovitvi delovnih teles in z njihovimi poslovniki.
(3)
Parlamentarno preiskavo ureja poseben poslovnik, ki ga državni zbor sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
3. člen
(1)
Sedež državnega zbora je v Ljubljani.
(2)
Državni zbor in njegova delovna telesa imajo seje lahko tudi zunaj sedeža državnega zbora.
4. člen
(1)
Državni zbor posluje v slovenskem jeziku.
(2)
Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti imata pravico govoriti in pisno vlagati predloge, pobude, vprašanja in druge vloge v italijanskem oziroma madžarskem jeziku. Njuni govori in vloge se prevajajo v slovenski jezik.
5. člen
(1)
Delo državnega zbora je javno, če ta poslovnik ne določa drugače.
(2)
Način zagotavljanja javnosti dela državnega zbora določa ta poslovnik.
6. člen
(1)
Državni zbor dela na rednih in izrednih sejah.
(2)
Redne seje se sklicujejo v času rednih letnih zasedanj državnega zbora: v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem in v času jesenskega zasedanja med 1. septembrom in 20. decembrom.
7. člen
Državni zbor predstavlja predsednik državnega zbora.
8. člen
(1)
Državni zbor ima pečat.
(2)
Pečat ima v sredini grb Republike Slovenije, okrog njega pa napis "Državni zbor Republike Slovenije".
II. KONSTITUIRANJE DRŽAVNEGA ZBORA
9. člen
Državni zbor se konstituira na prvi seji, ko je potrjenih več ko polovica poslanskih mandatov.
10. člen
(1)
Dotedanji predsednik državnega zbora najkasneje pet dni pred prvo sejo državnega zbora skliče sestanek začasnih vodij poslanskih skupin ter poslancev narodnih skupnosti, na katerem se določi predlog dnevnega reda prve seje, sedežni red poslancev v dvorani, poslanske skupine, ki jim pripada mesto predsednika in podpredsednika mandatno volilne komisije ter število članov iz posamezne poslanske skupine v njeni sestavi, lahko pa tudi poslanske skupine, ki jim pripada mesto predsednika in podpredsednika drugih delovnih teles ter število članov iz posamezne poslanske skupine v njihovi sestavi.
(2)
Sedežni red poslancev v dvorani se določi upoštevaje velikost poslanskih skupin (število poslancev). Če imajo poslanske skupine enako število članov, se sedežni red določi z žrebom.
11. člen
(1)
Do ustanovitve poslanskih skupin v skladu s 16. členom tega poslovnika sestavljajo poslansko skupino poslanci, ki so bili v državni zbor izvoljeni z istoimenskih list, poslanci, izvoljeni z list volivcev, in poslanca narodnih skupnosti. Sestava poslanske skupine se ugotovi na podlagi poročila o izidu volitev.
(2)
Predstavniki list sporočijo dotedanjemu predsedniku državnega zbora najkasneje v treh dneh po objavi poročila o izidu volitev imena začasnih vodij poslanskih skupin iz prejšnjega odstavka.
12. člen
(1)
Za pripravo prve seje državnega zbora skrbi dotedanji predsednik državnega zbora.
(2)
Začasni vodje poslanskih skupin obvestijo dotedanjega predsednika državnega zbora o predlogu za predsednika in podpredsednika ter člane mandatno-volilne komisije.
(3)
Predlog dnevnega reda prve seje vsebuje imenovanje predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije, potrditev mandatov poslancev in izvolitev predsednika državnega zbora, lahko pa tudi izvolitev podpredsednikov državnega zbora ter imenovanje predsednikov in podpredsednikov delovnih teles ter imenovanje generalnega sekretarja državnega zbora.
(4)
Prvo sejo državnega zbora vodi do izvolitve njegovega predsednika najstarejši poslanec.
13. člen
(1)
Mandatno-volilna komisija pregleda poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi poslancev in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list.
(2)
O potrditvi mandatov poslancev odloči državni zbor na podlagi poročila mandatno-volilne komisije o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list.
(3)
Državni zbor skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
(4)
Poslanec, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
(5)
Šteje se, da je državni zbor z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidatov, vloženi pri državnem zboru.
14. člen
Po potrditvi mandatov državni zbor izvoli predsednika državnega zbora.
15. člen
Če državni zbor na prvi seji ne izvoli podpredsednikov državnega zbora ter ne imenuje predsednikov in podpredsednikov delovnih teles ter generalnega sekretarja državnega zbora, jih izvoli oziroma imenuje najkasneje v 30 dneh po konstituiranju.
16. člen
Poslanci ustanovijo poslanske skupine v skladu z 29. členom tega poslovnika najkasneje v sedmih dneh po konstituiranju državnega zbora.
17. člen
Določbe 13. člena tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za postopek potrditve mandata poslancu, ki nadomesti poslanca, kateremu je prenehal mandat, oziroma poslanca, kateremu mandat miruje, ker je bil izvoljen za predsednika vlade ali imenovan za ministra.
18. člen
(1)
Poslancu se po potrditvi mandata izda poslanska izkaznica. V njej je poleg osebnih podatkov navedena imuniteta poslanca.
(2)
Poslansko izkaznico izda predsednik državnega zbora v 30 dneh po potrditvi mandata.
III. ORGANIZACIJA IN DELOVANJE DRŽAVNEGA ZBORA
1. Predsednik in podpredsedniki državnega zbora
a) Predsednik državnega zbora
19. člen
(1)
Predsednik državnega zbora:
-
predstavlja državni zbor,
-
sklicuje in vodi seje državnega zbora,
-
podpisuje zakone in druge akte, ki jih sprejme državni zbor,
-
skrbi za uresničevanje z ustavo, z zakonom in s tem poslovnikom določenih razmerij z državnim svetom, s predsednikom republike, z vlado in drugimi državnimi organi,
-
skrbi za sodelovanje s predstavniškimi organi drugih držav, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami ter z mednarodnimi organi in organizacijami,
-
skrbi za izvajanje tega poslovnika,
-
dodeljuje zadeve v obravnavo delovnim telesom državnega zbora,
-
odloča o sporih glede pristojnosti med delovnimi telesi državnega zbora,
-
odloča o službenih poteh poslancev v tujino, če za takšno odločitev ni pristojno nobeno delovno telo,
-
opravlja druge naloge v skladu z ustavo, z zakonom in s tem poslovnikom.
(2)
Predsednik državnega zbora opravlja svojo funkcijo do prve seje novoizvoljenega državnega zbora.
b) Podpredsedniki državnega zbora
20. člen
(1)
Državni zbor ima največ tri podpredsednike, od tega enega iz največje opozicijske poslanske skupine. Podpredsedniki pomagajo predsedniku državnega zbora pri njegovem delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Svojo funkcijo opravljajo do prve seje novoizvoljenega državnega zbora.
(2)
Če je predsednik državnega zbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik, ki ga določi predsednik.
(3)
Če predsednik državnega zbora ni določil podpredsednika, ki naj ga nadomešča, ali če predsedniku preneha funkcija, ga nadomešča najstarejši podpredsednik.
2. Kolegij predsednika državnega zbora
21. člen
(1)
Kolegij predsednika državnega zbora (v nadaljnjem besedilu: kolegij) je posvetovalno telo predsednika. V primerih, ki jih določa ta poslovnik, je kolegij pristojen tudi za odločanje. Seje kolegija so javne.
(2)
Kolegij sestavljajo predsednik in podpredsedniki državnega zbora, vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti.
(3)
Pri delu kolegija sodeluje generalni sekretar državnega zbora, vodja zakonodajno-pravne službe državnega zbora, lahko pa tudi predsedniki delovnih teles, predstavniki vlade, strokovni delavci državnega zbora in drugi udeleženci.
(4)
Seje kolegija sklicuje in vodi predsednik državnega zbora. Pobudo za sklic seje kolegija lahko da vsak član kolegija. Na zahtevo poslanske skupine predsednik državnega zbora skliče sejo kolegija najkasneje v sedmih dneh po vložitvi zahteve.
(5)
Predsednik državnega zbora pošlje članom kolegija gradivo za sejo kolegija najmanj pet dni pred sejo kolegija.
(6)
Kolegij odloča o:
-
predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku, razen kadar predsednik vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona,
-
predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku,
-
predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona,
-
času trajanja seje državnega zbora in času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter o določitvi časa trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje,
-
številu mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto predsednika ali podpredsednika posameznega delovnega telesa,
-
sestavi delegacij državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in v mednarodnih telesih,
-
roku, v katerem lahko državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje državnega zbora in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem postopku,
-
drugih zadevah, za katere tako določa ta poslovnik.
(7)
Seja kolegija je sklepčna, če se je udeležijo vodje poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo več kot polovico vseh poslancev v državnem zboru. Če kolegij tudi ob ponovnem sklicu ni sklepčen in gre za nujne zadeve, odločitve iz pristojnosti kolegija sprejema predsednik državnega zbora.
(8)
V primerih, kadar kolegij odloča, je odločitev kolegija sprejeta, če predlog podpirajo vodje poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo več kot polovico vseh poslancev v državnem zboru. Večinsko voljo kolegija ugotovi predsednik državnega zbora.
(9)
Kadar kolegij odloča o trajanju seje državnega zbora, času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter času trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje, predsednik državnega zbora v skladu s sprejetimi odločitvami določi časovni potek seje državnega zbora.
(10)
Če odločitvi kolegija o zadevah iz šestega odstavka tega člena, razen zadev iz četrte, sedme in osme alinee, v petih dneh po sprejeti odločitvi pisno nasprotuje najmanj ena petina poslancev, o odločitvi kolegija odloči državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu.
(11)
Predstavnik skupine poslancev iz prejšnjega odstavka, ki je odločitvi kolegija pisno nasprotovala, lahko na seji državnega zbora obrazloži stališče skupine poslancev. Predstavitev stališča ne more biti daljša kot pet minut.
22. člen
(1)
Predsednik državnega zbora skliče sejo kolegija, da se posvetuje o sklicih sej in o predlogih dnevnega reda sej državnega zbora, o drugih zadevah, ki so povezane z delom državnega zbora in njegovih delovnih teles, o izpolnjevanju pogojev za oblikovanje novih poslanskih skupin, o pogojih za delo poslanskih skupin ter o drugih zadevah, za katere to določa ta poslovnik.
(2)
V primerih iz prejšnjega odstavka sprejema odločitve predsednik državnega zbora na podlagi posvetovanj z vodji poslanskih skupin.
23. člen
(1)
Kolegij sprejme program dela državnega zbora za posamezno leto ter terminski program za obdobje najmanj dveh mesecev.
(2)
Terminski program določa dneve za zasedanja državnega zbora in delovnih teles ter seznam predvidoma obravnavanih zadev in dneve, ko se bodo posamezne zadeve predvidoma obravnavale.
(3)
Pri sprejemanju programov iz prvega odstavka tega člena kolegij upošteva program vlade za tekoče leto in predloge poslanskih skupin ter predloge delovnih teles. Pri tem upošteva čas, ki je potreben za posvet poslanske skupine pred obravnavo zadev na seji državnega zbora oziroma delovnih teles, ter čas, potreben za delo poslancev v volilni enoti.
24. člen
Kolegij obravnava vprašanja in pobude poslancev, ki se nanašajo na delo državnega zbora. O stališčih kolegija do teh vprašanj in pobud obvesti poslance predsednik državnega zbora.
3. Generalni sekretar in službe državnega zbora
25. člen
(1)
Generalni sekretar državnega zbora (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) vodi službe državnega zbora in opravlja druge zadeve, določene s predpisi, s tem poslovnikom ter z drugimi akti državnega zbora.
(2)
Generalnega sekretarja imenuje državni zbor na predlog kolegija za čas do konca mandata državnega zbora, ki ga je imenoval.
(3)
Za svoje delo je generalni sekretar odgovoren državnemu zboru.
(4)
Generalni sekretar je lahko predčasno razrešen, če:
-
sam zahteva razrešitev,
-
ne more opravljati svoje funkcije zaradi trajne izgube delovne zmožnosti,
-
pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih državnega zbora ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov državnega zbora ali ravna v nasprotju z njimi,
-
s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči državnemu zboru škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale motnje pri delovanju državnega zbora,
-
ravna v nasprotju s predpisi, ki določajo nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.
(5)
Generalni sekretar mora po prenehanju funkcije ali v primeru predčasne razrešitve iz prejšnjega odstavka opravljati svoje naloge do imenovanja novega generalnega sekretarja.
26. člen
Službe državnega zbora opravljajo strokovna, administrativna in druga opravila ter tehnične naloge, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delo državnega zbora.
4. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora
27. člen
(1)
Državni zbor ima zakonodajno-pravno službo, ki da mnenje o skladnosti predlogov zakonov, drugih aktov in amandmajev z ustavo in pravnim sistemom ter o zakonodajno-tehničnih vidikih predlogov (v nadaljnjem besedilu: zakonodajno-pravna služba).
(2)
Vodjo zakonodajno-pravne službe imenuje kolegij na predlog predsednika državnega zbora.
5. Poslanske skupine
28. člen
Poslanec ima pravico skupaj z drugimi poslanci ustanoviti poslansko skupino, se včlaniti v že ustanovljeno poslansko skupino ali iz nje izstopiti in v njej enakopravno sodelovati. Poslanec je lahko član le ene poslanske skupine.
29. člen
(1)
Poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, in poslanci, ki so člani iste parlamentarne stranke, imajo pravico ustanoviti le eno poslansko skupino. Poslanec je lahko član poslanske skupine istoimenske liste, na kateri je bil izvoljen, oziroma poslanske skupine parlamentarne stranke, katere član je.
(2)
Poslansko skupino iz prejšnjega odstavka lahko ustanovijo najmanj trije poslanci.
(3)
Poslansko skupino lahko ustanovijo tudi poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, ne glede na število.
(4)
Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti imata položaj poslanske skupine.
30. člen
(1)
Vodja poslanske skupine obvesti o ustanovitvi poslanske skupine predsednika državnega zbora in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisanimi pristopnimi izjavami.
(2)
Vodja poslanske skupine obvesti predsednika državnega zbora o morebitnih spremembah sestave poslanske skupine v treh dneh po nastali spremembi in mu predloži njihove podpisane pristopne ali izstopne izjave.
31. člen
(1)
Dvoje ali več poslanskih skupin se lahko združi v eno poslansko skupino.
(2)
Poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, lahko ustanovijo novo poslansko skupino, če se politična stranka razdeli na dve ali več novih političnih strank, če se iz dela članstva te stranke ustanovi nova politična stranka, ali če razpade koalicija političnih strank, ki so vložile skupne istoimenske liste. Nova poslanska skupina se lahko ustanovi, če šteje najmanj tri člane.
(3)
Poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, in poslanci, ki jim je prenehalo članstvo v politični stranki, imajo pravico ustanoviti poslansko skupino nepovezanih poslancev ali pristopiti k taki skupini, če je že ustanovljena. V teku istega mandata se lahko ustanovi samo ena poslanska skupina nepovezanih poslancev. Taka poslanska skupina se lahko ustanovi, če šteje najmanj tri člane.
(4)
Na predlog poslancev, ki želijo ustanoviti novo poslansko skupino, predsednik državnega zbora ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za ustanovitev nove poslanske skupine.
6. Delovna telesa
a) Splošne določbe
32. člen
V državnem zboru se ustanovijo delovna telesa za spremljanje stanja na posameznih področjih, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov državnega zbora.
33. člen
(1)
Državni zbor ustanovi delovno telo in določi njegove naloge na predlog kolegija.
(2)
Delovno telo ima predsednika, praviloma enega podpredsednika in člane. Mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles praviloma pripadajo poslancem različnih poslanskih skupin. Če je predsednik delovnega telesa iz vrst predstavnikov poslanskih skupin vladajoče koalicije, je podpredsednik delovnega telesa praviloma iz vrst poslanskih skupin opozicije, in obratno.
(3)
Vodilne funkcije v komisiji za nadzor proračuna in drugih javnih financ in v komisiji za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb pripadajo poslancem opozicijskih poslanskih skupin.
(4)
Kolegij ob določitvi števila članov v vseh delovnih telesih, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, upošteva velikost (število članov) posamezne poslanske skupine, ob določitvi mest v posameznem delovnem telesu pa upošteva razmerje med poslanci vladajoče koalicije in poslanci opozicije. Vsaki poslanski skupini se praviloma zagotovi vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu.
(5)
Pri sestavi delovnih teles in določanju funkcij v njih lahko kolegij upošteva tudi poslansko skupino nepovezanih poslancev.
(6)
Pri določanju vodilnih funkcij v delovnih telesih se upošteva velikost poslanske skupine, poleg tega pa tudi porazdelitev drugih funkcij v državnem zboru ter razporeditev poslancev v delegacije v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter mednarodnih organizacijah in mednarodnih telesih.
(7)
Poslanska skupina določi svoje člane v posameznem delovnem telesu glede na število mest, ki ji v tem delovnem telesu pripadajo, in o tem obvesti predsednika državnega zbora.
(8)
Po imenovanju predsednikov in podpredsednikov ter določitvi članov delovnih teles na podlagi prejšnjega odstavka se njihova sestava objavi v glasilu državnega zbora. Na enak način se objavljajo tudi spremembe v sestavi delovnih teles.
34. člen
(1)
Poslanec ima pravico in dolžnost, da se izreče, v katerih delovnih telesih državnega zbora želi sodelovati. Izjavo sporoči vodji poslanske skupine, katere član je. Če poslanec ni član nobene poslanske skupine, izjavo sporoči pisno predsedniku državnega zbora.
(2)
Poslanca narodnih skupnosti sta člana komisije za narodni skupnosti. Izjavo, v katerih drugih telesih državnega zbora želita sodelovati, pisno sporočita predsedniku državnega zbora.
b) Stalne komisije državnega zbora
35. člen
Državni zbor ima stalne komisije:
-
mandatno-volilno komisijo,
-
komisijo za poslovnik,
-
komisijo za narodni skupnosti,
-
komisijo za nadzor proračuna in drugih javnih financ,
-
komisijo za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb.
36. člen
Mandatno-volilna komisija:
-
opravlja zadeve v zvezi s potrditvijo mandatov poslancev,
-
obravnava vprašanja v zvezi z imuniteto poslancev, sodnikov ustavnega sodišča, sodnikov ter varuha človekovih pravic in njegovih namestnikov,
-
obvešča zbor o primerih, ki imajo za posledico prenehanje poslančevega mandata,
-
obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki urejajo položaj ter pravice poslancev in generalnega sekretarja,
-
obravnava vprašanja iz pristojnosti državnega zbora v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami, kadar to določa zakon, ta poslovnik ali drug akt državnega zbora,
-
predlaga državnemu zboru v imenovanje ali izvolitev funkcionarje, če tako določa zakon, ta poslovnik ali drug akt državnega zbora,
-
daje soglasje k imenovanju funkcionarjev, če zakon tako določa,
-
sprejema akte o plačah in drugih osebnih prejemkih in povračilih ter dopustih poslancev in generalnega sekretarja,
-
opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, ta poslovnik ali drug akt državnega zbora.
37. člen
Komisija za poslovnik:
-
obravnava predlog poslovnika državnega zbora in predlog poslovnika o parlamentarni preiskavi ter njune spremembe in dopolnitve,
-
spremlja uresničevanje tega poslovnika in poslovnika o parlamentarni preiskavi,
-
daje razlago tega poslovnika in poslovnika o parlamentarni preiskavi,
-
obravnava pobude za spremembe in dopolnitve tega poslovnika in poslovnika o parlamentarni preiskavi,
-
daje na pobudo poslancev ali delovnih teles mnenje o skladnosti drugih aktov državnega zbora in njegovih delovnih teles, ki urejajo vprašanja organizacije in dela državnega zbora in njegovih delovnih teles, s tem poslovnikom,
-
opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
38. člen
Komisija za narodni skupnosti:
-
obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki urejajo položaj ter pravice zgolj avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter njunih pripadnikov;
-
obravnava vprašanja, ki zadevajo položaj in pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti,
-
obravnava vprašanja v zvezi z razvojem vzgoje in izobraževanja ter kulturno-prosvetne in gospodarske dejavnosti teh skupnosti,
-
obravnava vprašanja v zvezi z vprašanji javnega obveščanja in založništva teh skupnosti,
-
obravnava vprašanja razvoja stikov med italijansko in madžarsko narodno skupnostjo in njunima matičnima narodoma,
-
predlaga ukrepe za uresničevanje pravic obeh narodnih skupnosti.
39. člen
Komisija za nadzor proračuna in drugih javnih financ:
-
nadzoruje izvrševanje državnega proračuna ter finančnih načrtov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija z vidika zakonitosti, namenskosti in racionalnosti porabe ter pravilnosti njihovih finančnih izkazov na podlagi poročil računskega sodišča;
-
spremlja izvrševanje proračunov lokalnih skupnosti, ki prejemajo finančna sredstva za izravnavo, in nadzoruje namensko porabo sredstev, prejetih iz državnega proračuna;
-
nadzoruje izvrševanje finančnih načrtov in pravilnost finančnih izkazov javnih skladov, javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija;
-
obravnava predloge zakonov, druge akte ter vprašanja, ki se nanašajo na nadziranje izvrševanja državnega proračuna in drugih javnih financ ter na delovanje organov, ki ta nadzor opravljajo;
-
poroča državnemu zboru o nadzorstvu, ki ga opravlja, in mu predlaga potrebne ukrepe.
40. člen
Komisija za nadzor nad delom obveščevalno-varnostnih služb:
-
nadzira dejavnost obveščevalno-varnostne službe pri vladi in obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo, skladnost njihovega delovanja s politiko nacionalne varnosti Republike Slovenije in smernicami vlade;
-
nadzira uporabo z zakonom določenih posebnih oblik, metod in ukrepov pridobivanja podatkov obveščevalno-varnostnih služb iz prejšnje alinee in varnostnih služb ministrstva, pristojnega za notranje zadeve;
-
obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki urejajo delovanje in uporabo posebnih oblik, metod in ukrepov pridobivanja podatkov obveščevalno-varnostnih služb iz prve alinee tega člena;
-
državnemu zboru enkrat letno poroča o nadzoru in predlaga potrebne ukrepe.
c) Naloge delovnih teles in način dela
41. člen
(1)
Delovno telo, v katerega delovno področje sodijo zadeve, ki so predložene državnemu zboru, obravnava te zadeve kot matično delovno telo. Druga delovna telesa lahko obravnavajo te zadeve kot zainteresirana delovna telesa.
(2)
Matično delovno telo v posamezni zadevi določi predsednik državnega zbora.
(3)
Matično delovno telo mora biti seznanjeno z vsemi predlogi, pobudami in vprašanji, ki jih nanj naslovi civilna družba.
(4)
Obravnava poročil, ki so državnemu zboru posredovana na podlagi zakonov in drugih predpisov, se opravi le na matičnem delovnem telesu, razen če ta poslovnik ne določa drugače ali če matično delovno telo predlaga obravnavo na seji državnega zbora.
42. člen
(1)
Matično delovno telo pripravi in pošlje predsedniku državnega zbora poročilo o obravnavi posamezne zadeve. Poročilo vsebuje:
-
bistveno vsebino razprave in predlogov, ki so bili dani v razpravi,
-
stališča, ki so bila sprejeta o mnenjih zainteresiranih delovnih teles, zakonodajno-pravne službe, državnega sveta, predsednika republike in vlade,
-
stališča o predlogih, ki so bili dani v razpravi,
-
mnenje, ki ga je sprejelo matično delovno telo, s predlogi sklepov, ki naj jih sprejme državni zbor,
-
ločena mnenja, če to zahtevajo posamezni člani.
(2)
Matično delovno telo določi izmed svojih članov poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji državnega zbora.
43. člen
(1)
Na sejo matičnega delovnega telesa, na kateri se obravnava mnenje zainteresiranega delovnega telesa, se povabi predstavnik zainteresiranega delovnega telesa.
(2)
Predsednika matičnega in zainteresiranega delovnega telesa se lahko dogovorita za skupno sejo obeh delovnih teles.
(3)
Če matično delovno telo ne sprejme mnenja zainteresiranega delovnega telesa, lahko poročevalec zainteresiranega delovnega telesa predstavi mnenje na seji državnega zbora.
44. člen
Delovno telo lahko kot zainteresirano delovno telo obravnava tudi vprašanja v zvezi s sodelovanjem Republike Slovenije s predstavniškimi telesi drugih držav, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami ter mednarodnimi organizacijami in mednarodnimi telesi na svojem področju.
45. člen
(1)
Delovno telo lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od vlade in drugih državnih organov ter javnih zavodov, javnih podjetij in javnih skladov, katerih ustanoviteljica je država, pojasnila in podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju svojih nalog.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko najmanj ena tretjina članov komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb in komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ, pisno zahteva od vlade, drugih državnih organov, javnih zavodov, javnih podjetij in javnih skladov, katerih ustanoviteljica je država, podatke in posamezne dokumente, ki sodijo v delokrog tega delovnega telesa. Predsednik delovnega telesa je dolžan prejeto zahtevo s podpisi najmanj ene tretjine članov takoj posredovati predstojniku organa oziroma zavoda, podjetja ali sklada.
(3)
Vlada, drugi državni organi, javni zavodi, javna podjetja in javni skladi, katerih ustanoviteljica je država so dolžni nemudoma posredovati zahtevane podatke in posamezne dokumente, ki jih zahteva delovno telo iz prvega odstavka tega člena oziroma tretjina njegovih članov iz drugega odstavka tega člena, razen če bi to bilo v nasprotju z zakonom.
(4)
Izvedbo nadzora nad uporabo posebnih oblik, metod in ukrepov pridobivanja podatkov, za katerega je v skladu z zakonom pristojna komisija za nadzor nad delom obveščevalno-varnostnih služb, lahko pisno zahteva najmanj ena tretjina članov delovnega telesa. Predsednik tega delovnega telesa mora zagotoviti izvršitev nadzora takoj po prejemu takšne zahteve.
46. člen
(1)
Za pridobivanje informacij lahko delovno telo opravi javne predstavitve mnenj, na katere povabi strokovnjake in druge osebe, ki bi lahko dale koristne informacije.
(2)
Sklic javne predstavitve mnenj z vprašanji, o katerih se želijo pridobiti informacije, se objavi v javnih glasilih.
(3)
Delovno telo lahko vabljene na javno predstavitev mnenj zaprosi, da svoja mnenja dajo tudi pisno.
47. člen
(1)
Predsednik delovnega telesa sklicuje in vodi seje delovnega telesa ter javne predstavitve mnenj, določa poročevalce za obravnavo posameznih zadev na seji delovnega telesa ter skrbi za pripravo poročil in sklepov delovnega telesa.
(2)
Podpredsednik delovnega telesa pomaga predsedniku pri njegovem delu in ga nadomešča, če je odsoten ali zadržan.
48. člen
(1)
S sklicem seje delovnega telesa se članom najkasneje štirinajst dni pred dnem, določenim za sejo, pošlje predlog dnevnega reda, morebitno mnenje vlade, kadar ni predlagateljica, mnenje zakonodajno-pravne službe in morebitna mnenja zainteresirane javnosti.
(2)
V nujnih primerih se lahko seja delovnega telesa skliče tudi v krajšem roku po sklepu državnega zbora ali kolegija, na zahtevo tretjine članov delovnega telesa ali poslanske skupine oziroma po odločitvi predsednika delovnega telesa.
(3)
Istočasno sme zasedati največ dvoje delovnih teles.
49. člen
Če je potrebno, da se člani delovnega telesa neposredno seznanijo z razmerami na določenem območju ali na posameznem področju, lahko predsednik delovnega telesa po predhodnem soglasju večine vseh članov delovnega telesa in predsednika državnega zbora skliče sejo tudi zunaj sedeža državnega zbora.
50. člen
Predsednik delovnega telesa določi dnevni red seje delovnega telesa v skladu s programom dela državnega zbora, s terminskim programom in s predlogom dnevnega reda seje državnega zbora, s sklepom državnega zbora ali kolegija in s sklepi delovnega telesa.
51. člen
(1)
Na sejo delovnega telesa se k obravnavi posameznih točk dnevnega reda povabijo predlagatelji oziroma njihovi predstavniki in predstavniki vlade ter predstavniki zakonodajno-pravne službe, ki lahko sodelujejo v razpravi.
(2)
Na sejo delovnega telesa se lahko k obravnavi posameznih točk dnevnega reda povabijo predstavniki institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavanih vprašanj, strokovnjaki in predstavniki zainteresirane javnosti, ki lahko na seji izjavijo in obrazložijo svoja mnenja in stališča o obravnavani zadevi.
52. člen
(1)
Seja delovnega telesa je sklepčna, če se je udeleži več kot polovica članov.
(2)
Če seja ni sklepčna, se lahko nadaljuje z obravnavo vprašanj, o katerih se ne odloča.
(3)
Če je na seji, ki ni sklepčna, navzoča najmanj ena tretjina članov, lahko navzoči člani soglasno sklenejo, da obravnavajo tudi vprašanja, o katerih se odloča, in da se odločitve sprejmejo na korespondenčni seji. Navzoči člani se po končani obravnavi opredelijo do predloga, o katerem se odloča. Predsednik delovnega telesa nato skliče korespondenčno sejo in v sklicu pozove člane delovnega telesa, ki niso bili navzoči na seji, da mu v določenem roku sporočijo svojo opredelitev do predloga, o katerem naj bi delovno telo odločilo. Če najmanj tretjina članov delovnega telesa nasprotuje korespondenčni seji, se o predlogu odloča na prvi naslednji seji delovnega telesa.
53. člen
Komisija za narodni skupnosti sprejema odločitve, ki se nanašajo zgolj na pravice in položaj narodnih skupnosti, s soglasjem poslancev narodnih skupnosti.
54. člen
(1)
Če se poslanec iz opravičenih razlogov ne more udeležiti seje delovnega telesa, katerega član je, ga lahko na seji delovnega telesa nadomesti poslanec, ki je član iste poslanske skupine, z vsemi pravicami in dolžnostmi člana delovnega telesa, razen če je z aktom o ustanovitvi delovnega telesa ali z drugim aktom državnega zbora drugače določeno.
(2)
Poslanec, ki nadomešča opravičeno odsotnega poslanca, se mora izkazati s pooblastilom vodje poslanske skupine.
55. člen
(1)
Poslanec ima pravico, da se udeležuje tudi sej delovnih teles, v katerih ni član, razen če je za posamezna izmed njih s tem poslovnikom ali z odlokom o ustanovitvi delovnega telesa drugače določeno.
(2)
Če se poslanec udeleži seje delovnega telesa, v katerem ni član, lahko na njej razpravlja, nima pa pravice glasovati.
56. člen
Za seje delovnih teles se glede vprašanj, ki s tem poslovnikom niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o sejah državnega zbora.
7. Seje državnega zbora
a) Sklicevanje sej
57. člen
(1)
Predsednik državnega zbora sklicuje redne seje v skladu s programom dela državnega zbora, po sklepu državnega zbora, po dogovoru na kolegiju ali na predlog vlade.
(2)
Državni zbor ima redne seje v času rednih letnih zasedanj praviloma vsak mesec v zadnjih sedmih delovnih dneh.
(3)
Po sklepu državnega zbora ali po dogovoru v kolegiju se lahko redne seje skličejo tudi v drugih dneh.
58. člen
(1)
Izredno sejo skliče predsednik državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve.
(2)
Izredno sejo lahko skliče predsednik državnega zbora na predlog vlade ali po sklepu kolegija, kadar gre za zadeve, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti v dnevni red redne seje, če:
-
se predlaga sprejem zakona po nujnem postopku,
-
je odločitev državnega zbora vezana na rok, določen z ustavo, z zakonom ali s tem poslovnikom,
-
gre za zadeve v zvezi s prenehanjem in potrditvijo mandata poslanca, imunitete poslanca ali drugih nosilcev javnih funkcij ali za zadeve v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami,
-
gre za odločitve iz 92. člena ustave.
(3)
V zahtevi in predlogu za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi in predlogu za sklic mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj državni zbor odloča.
59. člen
(1)
Sklic seje s predlogom dnevnega reda pripravi predsednik državnega zbora po posvetovanju v kolegiju v skladu s terminskim programom dela zbora, s sklepi državnega zbora oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje.
(2)
V predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le zadeve, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom.
(3)
V predlog dnevnega reda predsednik državnega zbora uvrsti na predlog vsake opozicijske poslanske skupine po eno zadevo, če ta izpolnjuje pogoje za obravnavo po tem poslovniku.
60. člen
(1)
Sklic seje s predlogom dnevnega reda in gradivo za sejo se pošlje poslancem najkasneje sedem dni pred dnem, določenim za sejo.
(2)
Izredna seja se lahko skliče tudi v krajšem roku, kot je določen v prejšnjem odstavku. Predlog dnevnega reda izredne seje in gradivo za sejo se lahko predloži poslancem tudi na sami seji.
(3)
Sklic seje in gradivo za sejo se pošlje tudi predsedniku državnega sveta, predsedniku republike in vladi.
61. člen
(1)
Državni zbor ne more odločati o zadevah, glede katerih poslancem ni bilo prej poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo.
(2)
Državni zbor ne more odločati o zadevah, do katerih ni zavzelo stališča matično delovno telo, če ni s tem poslovnikom drugače določeno.
b) Potek seje
62. člen
Seji državnega zbora predseduje predsednik državnega zbora ali podpredsednik, ki ga on določi.
63. člen
(1)
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti državni zbor, kdo od poslancev ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
(2)
Predsedujoči obvesti državni zbor, kdo je povabljen na sejo.
64. člen
(1)
Državni zbor na začetku seje določi dnevni red.
(2)
Pri določanju dnevnega reda državni zbor najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, in nato o predlogih, da se dnevni red razširi. Zadeve, ki so bile na predlog dnevnega reda uvrščene na podlagi tretjega odstavka 59. člena tega poslovnika, se lahko umaknejo z dnevnega reda le na predlog poslanske skupine, ki je uvrstitev na dnevni red predlagala.
(3)
Predlogi, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda in predlogi, da se dnevni red razširi, se predložijo predsedniku državnega zbora najkasneje dan pred začetkom seje do 12. ure.
(4)
Če je v predlogu dnevnega reda predlog ali zahteva, za katero je po ustavi, zakonu ali tem poslovniku potrebna podpora določenega števila poslancev, poslanec lahko umakne svojo podporo takemu predlogu oziroma zahtevi najkasneje v roku iz prejšnjega odstavka in o tem pisno obvesti predsednika državnega zbora.
(5)
Zadeve, za katere matično delovno telo predlaga, naj se umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje, se umaknejo z dnevnega reda brez razprave in glasovanja. Umik ni mogoč za zadeve, ki so bile tako že enkrat umaknjene z dnevnega reda in za zadeve, ki so bile na dnevni red uvrščene na podlagi tretjega odstavka 59. člena tega poslovnika.
(6)
Državni zbor lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je bilo poslancem poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje vlada, če ni sama predlagateljica razširitve.
(7)
Dnevni red seje se ob pogojih iz prejšnjega odstavka lahko razširi le z zadevami, določenimi v drugem odstavku 58. člena tega poslovnika.
(8)
Če je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet, za obravnavo in odločanje o zadevi, ki je uvrščena v razširjeni dnevni red, ne veljajo roki, določeni s tem poslovnikom.
(9)
O predlogih v zvezi z dnevnim redom ni mogoča razprava poslancev. O njih lahko sporoče državnemu zboru stališča predstavniki poslanskih skupin. Ustna predstavitev takšnega sporočila ne sme trajati več kot tri minute. Predlagatelj lahko v največ petih minutah dodatno pojasni razloge za svoj predlog.
(10)
Če kolegij ni sprejel predloga vlade, da se zakon sprejme po nujnem postopku, predsednik vlade pa veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona po nujnem postopku, se sprejem zakona po nujnem postopku uvrsti na dnevni red seje državnega zbora brez razprave in glasovanja.
65. člen
(1)
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. Med sejo državni zbor lahko največ dvakrat spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če temu ne nasprotuje tretjina navzočih poslancev.
(2)
Vodja poslanske skupine lahko napove odsotnost vseh članov poslanske skupine pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda, pri čemer mora navesti razloge za tako odsotnost.
66. člen
(1)
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma njegov predstavnik dopolnilno obrazložitev.
(2)
Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dopolnilno obrazložitev, če tako sklene državni zbor.
(3)
Za predlagateljem oziroma njegovim predstavnikom dobijo najprej besedo poročevalci delovnih teles, predstavnik vlade in predstavniki poslanskih skupin. Zatem dobijo besedo poslanci po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
(4)
Predlagatelj oziroma njegov predstavnik, ter predstavnik vlade lahko dobijo besedo tudi med razpravo poslancev.
(5)
Če predsedujoči državnega zbora oceni, da je treba na sami seji razrešiti določeno pravno vprašanje, pozove predstavnika zakonodajno-pravne službe, da na seji ustno poda pravno mnenje. Predstavnik zakonodajno-pravne službe lahko zahteva primeren čas za pripravo takšnega mnenja.
67. člen
(1)
Razprave poslancev in drugih udeležencev seje so določene v skladu s tem poslovnikom.
(2)
Kolegij določi čas trajanja posamezne točke dnevnega reda, čas razprav poslancev, poslanskih skupin in drugih udeležencev seje. Čas trajanja razprav poslancev in drugih udeležencev seje ne more biti krajši od petih minut, čas trajanja razprav za poslanske skupine pa ne od desetih minut, če kolegij, s soglasjem vodij vseh poslanskih skupin, ne določi krajšega časa.
(3)
Če katera od poslanskih skupin nasprotuje odločitvi kolegija o času trajanja razprave poslanskih skupin pri posamezni točki dnevnega reda, lahko zahteva, da se čas za razpravo te poslanske skupine določi tako, da se število članov poslanske skupine pomnoži s časom trajanja razprave poslancev, ki ne more biti daljši od petih minut, pri čemer pa skupni čas za razpravo poslanske skupine ne more biti krajši od 20 minut in ne daljši od 90 minut. Čas za razpravo se lahko na način iz prejšnjega stavka za posamezno poslansko skupino določi k petim točkam dnevnega reda, pri čemer se tako določen čas za razpravo pri obravnavi predloga državnega proračuna, rebalansa in sprememb državnega proračuna ter interpelacije podvoji.
(4)
Poslanska skupina mora zahtevo iz prejšnjega odstavka podati na seji kolegija, na kateri se sprejme odločitev o času trajanja razprave poslanskih skupin.
(5)
Državni zbor lahko na predlog predsedujočega ali poslanca odloči, da lahko govornik o istem vprašanju razpravlja le enkrat.
(6)
Državni zbor lahko na predlog predsedujočega odloči, da se čas za obravnavo točke oziroma razpravo podaljša, vendar ne več kot za eno uro.
(7)
Predsedujoči določi vrstni red razpravljalcev tako, da pridejo do besede poslanci iz vseh poslanskih skupin.
68. člen
(1)
Prijave k razpravi je treba vložiti pisno pri predsedniku državnega zbora najkasneje dan pred začetkom obravnave posamezne točke dnevnega reda do 12. ure.
(2)
Določba prejšnjega odstavka ne velja za drugo obravnavo predloga zakona in v tretji obravnavi za obravnavo členov, h katerim so vloženi amandmaji.
69. člen
Poslancu, ki želi govoriti o uporabi poslovnika (postopkovno vprašanje), da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega poslanca ne sme trajati več kot tri minute. O uporabi poslovnika odloči predsedujoči.
70. člen
Vsak razpravljalec ima pravico do odgovora na razpravo drugega razpravljalca (replika), kolikor se ta razprava nanaša na njegovo razpravo, če meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena ali napačno interpretirana. Predsedujoči mu da besedo takoj, ko jo zahteva. Replika se mora omejiti samo na potrebno pojasnilo in ne sme trajati več kot tri minute. Replika na repliko ni dovoljena, razen če predsedujoči oceni, da so bile navedbe v repliki netočne.
71. člen
(1)
Če za razpravo določeni čas še ni potekel, ko je vrstni red vnaprej priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Razprave tistih, ki se prijavijo na ta poziv, lahko predsedujoči omeji na določen čas v okviru še razpoložljivega časa, določenega za razpravo. Ko predsedujoči ugotovi, da je potekel čas, določen za razpravo ali da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo.
(2)
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, predsedujoči obravnavo te točke dnevnega reda prekine. Obravnava te točke dnevnega reda se nadaljuje po predložitvi potrebnih predlogov odločitev oziroma stališč.
72. člen
(1)
Predstavnik poslanske skupine lahko pred končnim glasovanjem o predlogu odločitve obrazloži glasovanje poslanske skupine. Njegov govor lahko traja največ tri minute.
(2)
Poslanec ima pravico pred končnim glasovanjem o predlogu odločitve obrazložiti svoj glas. Njegov govor lahko traja največ dve minuti.
(3)
Določbi prejšnjih dveh odstavkov ne veljata za odločanje s tajnim glasovanjem in za odločanje o postopkovnih vprašanjih.
73. člen
(1)
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo državnega zbora in določi, kdaj se bo nadaljevalo.
(2)
Predsedujoči prekine delo državnega zbora, če pred odločanjem to zahteva vodja poslanske skupine zaradi posvetovanja v skupini. Posamezna poslanska skupina lahko zahteva takšno prekinitev samo enkrat pri posamezni točki dnevnega reda. Takšna prekinitev sme trajati največ 45 minut, razen če državni zbor na obrazložen predlog vodje poslanske skupine odloči drugače.
(3)
Predsedujoči prekine delo državnega zbora, če se ugotovi, da pri odločanju seja ni več sklepčna, če so pred odločanjem potrebna posvetovanja, če državni zbor odloči, da je treba pridobiti mnenja delovnih teles, zakonodajno-pravne službe ali vlade, in v drugih primerih, kadar tako sklene državni zbor.
74. člen
(1)
Predsedujoči, poslanska skupina, predlagatelj ali vlada, kadar ni predlagatelj, lahko predlagajo, da se razprava ali odločanje o obravnavani zadevi preloži na eno naslednjih sej. Preložitev zadeve, ki je bila na dnevni red uvrščena v skladu s tretjim odstavkom 59. člena tega poslovnika, na eno naslednjih sej lahko predlaga le poslanska skupina, na predlog katere je bila zadeva uvrščena na dnevni red. O takem predlogu odloči državni zbor po postopku, določenem v devetem odstavku 64. člena tega poslovnika.
(2)
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, državni zbor konča sejo.
c) Vzdrževanje reda na seji
75. člen
(1)
Za red na seji državnega zbora skrbi predsedujoči.
(2)
Na seji zbora ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
(3)
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govorniku lahko seže v besedo le predsedujoči, da ga opomni na red.
76. člen
Za kršitev reda na seji državnega zbora sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
-
opomin,
-
odvzem besede,
-
odstranitev s seje ali z dela seje.
77. člen
Opomin se lahko izreče poslancu ali drugemu udeležencu na seji, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, če govori o vprašanju, ki ni na dnevnem redu ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
78. člen
(1)
Odvzem besede se lahko izreče poslancu ali drugemu udeležencu na seji, če s svojim govorom krši red na seji in določbe tega poslovnika, pa je bil neposredno pred tem že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
(2)
Zoper odvzem besede poslanec lahko ugovarja. O ugovoru odloči državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu.
79. člen
(1)
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče poslancu ali drugemu udeležencu na seji, če kljub dvakratnemu opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo državnega zbora.
(2)
Poslanec ali drug udeleženec na seji, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano. Odsotnost poslanca s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neopravičeno odsotnost s seje.
(3)
Poslanec, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na državni zbor, ki odloči o ugovoru na prvi naslednji seji brez razprave in obrazložitve glasu.
80. člen
(1)
Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, poslušalec, ki krši red na seji. Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
(2)
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji državnega zbora, jo prekine.
č) Odločanje
81. člen
Državni zbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh poslancev. Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, državni zbor veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh poslancev.
82. člen
(1)
Navzočnost poslancev se ugotovi z uporabo glasovalne naprave, z vzdigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem poslancev.
(2)
Z vzdigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem poslancev se ugotovi njihova navzočnost tedaj, če glasovalna naprava ne deluje ali če v prostoru, kjer je seja, take naprave ni.
(3)
O načinu ugotavljanja navzočnosti odloči predsedujoči.
(4)
Pri poimenskem klicanju poslancev vsak poslanec potrdi svojo navzočnost z besedo "tukaj". Predsedujoči nato ugotovi, da je poslanec navzoč ali odsoten. Navzočnost ali odsotnost poslanca se vpiše pri imenu in priimku poslanca v seznamu.
83. člen
(1)
Navzočnost na seji se ugotavlja z glasovanjem. Če zbor po prvem glasovanju ni sklepčen, se glasovanje ponovi še dvakrat. Drugo glasovanje se opravi takoj po prvem. Če zbor še vedno ni sklepčen, se pred tretjim glasovanjem seja prekine za deset minut. Če zbor tudi ob tretjem glasovanju ni sklepčen, predsedujoči prekine sejo in določi, kdaj se bo nadaljevala.
(2)
Šteje se, da poslanec ni bil navzoč pri glasovanju, če ni bil navzoč pri tretjem glasovanju.
84. člen
Državni zbor odloča z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev, kadar ni z ustavo, z zakonom ali s tem poslovnikom določena drugačna večina.
85. člen
(1)
Državni zbor praviloma odloča z javnim glasovanjem.
(2)
S tajnim glasovanjem odloča pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah, kadar je to določeno z ustavo, z zakonom ali s tem poslovnikom.
(3)
Državni zbor lahko odloči, da se opravi tajno glasovanje tudi o:
-
obtožbi predsednika republike (109. člen ustave),
-
obtožbi predsednika vlade ali ministra (119. člen ustave).
(4)
V primerih iz prejšnjega odstavka lahko predlaga tajno glasovanje predlagatelj ali poslanska skupina.
86. člen
(1)
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
(2)
Predsedujoči lahko določi na začetku seje ali med sejo čas, ko se opravi glasovanje o posameznih predlogih, o katerih se odloča.
87. člen
(1)
Javno glasovanje se opravi z uporabo glasovalne naprave ali z vzdigovanjem rok.
(2)
Z vzdigovanjem rok se glasuje, če glasovalna naprava ne deluje ali če je seja v prostoru, kjer take naprave ni.
88. člen
(1)
Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave, predsedujoči pozove poslance, naj glasujejo. Poslanci se izrečejo tako, da pritisnejo na tipko glasovalne naprave.
(2)
Če se glasuje z vzdigovanjem rok, predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog, in nato, kdo je proti predlogu.
89. člen
(1)
Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave, lahko vsak poslanec zahteva računalniški izpis glasovanja.
(2)
Računalniški izpis glasovanja lahko zahtevajo tudi predlagatelj oziroma njegov predstavnik, predstavnik vlade in predstavniki medijev, pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah pa tudi osebe, o katerih izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi se je glasovalo.
90. člen
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
91. člen
(1)
Tajno se glasuje z glasovnicami.
(2)
Za vsako glasovanje se natisne 90 glasovnic.
(3)
Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom državnega zbora.
(4)
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, ter opredelitev "za" in "proti". Na dnu glasovnice je beseda "za" na desni, beseda "proti" pa na levi strani. Poslanec glasuje tako, da obkroži besedo "za" ali besedo "proti".
(5)
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, iz katere volja poslanca ni jasno razvidna, sta neveljavni.
(6)
Vsebino glasovnic za volitve, imenovanja in razrešitve določa ta poslovnik v delu, v katerem ureja volitve, imenovanja in razrešitve.
92. člen
(1)
Tajno glasovanje vodi komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči in štirje poslanci, ki jih izvoli državni zbor na predlog predsedujočega.
(2)
Tajno glasovanje se opravi v prostoru kjer je seja. V ta prostor v času izvedbe glasovanja nimajo dostopa osebe, ki niso udeležene pri izvedbi glasovanja.
(3)
Poslancem se vročijo glasovnice tako, da pride vsak k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek.
(4)
Poslanec izpolni glasovnico v glasovalni kabini in jo odda v glasovalno skrinjico.
(5)
Predsedujoči pred glasovanjem določi čas začetka in konca glasovanja.
(6)
Ob izteku tega časa predsedujoči sklene glasovanje.
93. člen
(1)
Ko je glasovanje končano, se komisija umakne v poseben prostor, da ugotovi izid glasovanja. V ta prostor nimajo dostopa osebe, ki niso udeležene pri ugotavljanju izida glasovanja.