Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba...

3406. Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje

Na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo in 49/06 – ZMetD) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje

1. člen

(namen)

Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (85/337/EGS) (UL L št. 175 z dne 5. 7. 1985, str. 40, z vsemi spremembami) določa:

1.

vrste posegov v okolje in njihove spremembe, za katere je presoja vplivov na okolje vedno obvezna, in

2.

vrste posegov v okolje in njihove spremembe, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če presegajo določen obseg in izpolnjujejo določene pogoje glede značilnosti posega in kraja posega ter možnih vplivov na okolje.

2. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

poseg v okolje (v nadaljnjem besedilu: poseg) je gradnja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ali drug poseg v okolje, ki vključuje poseg v naravo ali krajino, vključno s tistim, ki se nanaša na izkoriščanje mineralnih virov;

2.

obseg posega je površina, dolžina, prostornina, zmogljivost ali druga veličina, s katero je na podlagi meril, določenih v Prilogi, ki je sestavni del te uredbe, za posamezno vrsto posega s to uredbo določen prag, pri katerem zaradi njegovih značilnosti, lokacije in možnih vplivov na okolje izpolnjuje pogoje za obvezno presojo vplivov na okolje;

3.

daljinska železniška proga je železniška proga, ki povezuje mestne občine ali mejne prehode z mestnimi občinami.

3. člen

(obvezna presoja vplivov na okolje)

(1)

Presoja vplivov na okolje je vedno obvezna za naslednje vrste posegov:

1.

rafinerijo surove nafte, razen če se proizvajajo le maziva iz surove nafte, in napravo za uplinjanje ali utekočinjanje 500 t ali več premoga ali bitumiziranega skrilavca na dan;

2.

termoelektrarno in drugo kurilno napravo z vhodno toplotno močjo 300 MW toplote ali več in jedrsko elektrarno in drugi jedrski reaktor, vključno z razgradnjo ali odstranitvijo takih elektrarn ali reaktorjev, razen raziskovalnih naprav za izdelavo in pretvorbo cepljivih in obogatenih materialov, katerih največja moč ne presega 1 kW neprekinjene toplotne moči;

3.1.

napravo za ponovno predelavo radioaktivnega jedrskega goriva;

3.2.

napravo, namenjeno:

-

proizvodnji ali obogatitvi jedrskega goriva,

-

predelavi radioaktivnega jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov,

-

končnemu odlaganju radioaktivnega jedrskega goriva,

-

zgolj končnemu odlaganju radioaktivnih odpadkov,

-

zgolj skladiščenju, načrtovanemu za več kakor 10 let, radioaktivnega jedrskega goriva ali radioaktivnih odpadkov na drugi lokaciji kakor tam, kjer poteka proizvodnja;

4.1.

integrirano napravo za začetno taljenje surovega železa in jekla;

4.2.

napravo za proizvodnjo neželeznih neobdelanih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemičnimi ali elektrolitičnimi postopki;

5.

napravo za pridobivanje azbesta ter za predelavo in transformacijo azbesta in proizvodov, ki vsebujejo azbest: za azbestnocementne proizvode z letno proizvodnjo več kakor 20.000 t končnih proizvodov, za torne materiale z letno proizvodnjo več kakor 50 t končnih proizvodov, in za druge rabe azbesta pri porabi več kakor 200 t na leto;

6.

integrirano kemično napravo, to je tisto napravo za industrijsko proizvodnjo snovi, ki uporablja kemijske postopke, pri katerih gre za več sopostavljenih in medsebojno funkcionalno povezanih proizvodnih enot, ki so namenjene:

-

proizvodnji osnovnih organskih kemikalij,

-

proizvodnji osnovnih anorganskih kemikalij,

-

proizvodnji fosfatnih, dušičnih ali kalijevih gnojil, enostavnih ali sestavljenih,

-

proizvodnji osnovnih fitofarmacevtskih sredstev in biocidov,

-

proizvodnji osnovnih farmacevtskih sredstev s kemijskimi ali biološkimi postopki,

-

proizvodnji eksplozivov;

7.1.

gradnjo daljinske železniške proge ne glede na dolžino in gradnjo letališča z vzletno stezo osnovne dolžine 2.100 m ali več;

7.2.

gradnjo avtoceste in hitre ceste;

7.3.

gradnjo ceste s štirimi ali več pasovi ali novo razvrstitev pasov na obstoječi cesti in/ali širitev obstoječe ceste z dveh pasov ali manj na štiri ali več, če je dolžina nove ceste ali dela ceste z novo razvrstitvijo pasov oziroma in/ali razširjenega dela ceste 10 km ali več neprekinjenega poteka;

8.1.

celinske vodne poti ali pristanišče za notranjo plovbo s prehodom plovil z več kakor 1.350 t;

8.2.

trgovsko pristanišče ali pomol za nakladanje in razkladanje, ki je povezan s kopnim, ali pristanišče za mednarodni javni promet razen pomola za trajekte, ki lahko sprejme plovila z več kakor 1.350 t;

9.

sežigalnico nevarnih odpadkov, odlagališče nevarnih odpadkov ali napravo za fizikalno-kemično obdelavo nevarnih odpadkov po postopku odstranjevanja odpadkov z oznako D9 v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, razen premične naprave iz predpisa, ki ureja predelavo in odstranjevanje odpadkov v premičnih napravah;

10.

sežigalnico nenevarnih odpadkov ali napravo za fizikalno-kemično obdelavo nenevarnih odpadkov po postopku odstranjevanja odpadkov z oznako D9 v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, z zmogljivostjo več kakor 100 t na dan;

11.

črpališče podzemne vode ali sistem za umetno bogatenje podzemne vode z letno količino načrpane ali obogatene vode enako ali večjo od 10 milijonov m3;

12.1.

objekte za prenos vodnih količin med porečji zaradi preprečevanja morebitnega pomanjkanja vode, če količina prenesene vode presega 100 milijonov m3 na leto, pri čemer so izključeni prenosi pitne vode po vodovodu;

12.2.

objekte za prenos vodnih količin med porečji za vse namene razen za namene iz prejšnje točke, če dolgoletni povprečni rečni pretok porečja, od koder se črpa, presega 2000 milijonov m3 na leto, in kjer količina prenesene vode presega 5 odstotkov tega pretoka, pri čemer so izključeni prenosi pitne vode po vodovodu;

13.

čistilno napravo odpadne vode z zmogljivostjo večjo od 150.000 PE;

14.

objekt za pridobivanje nafte ali zemeljskega plina v komercialne namene, kjer načrpana količina presega 500 t na dan za nafto in 500.000 m3 na dan za plin;

15.

jez ali drugi objekt za zadrževanje ali trajno zagotavljanje rezerv vode, kjer nova ali dodatna količina zadržane ali uskladiščene vode presega 10 milijonov m3;

16.

plinovod, naftovod ali cevovod za prenos kemikalij s premerom več kakor 800 mm in dolžino več kakor 40 km;

17.

objekt za intenzivno rejo perutnine ali prašičev z več kakor:

-

85.000 mesti za piščance, 60.000 mesti za kokoši,

-

3.000 mesti za prašiče pitance z maso, večjo od 30 kg, ali

-

900 mesti za svinje;

18.

industrijsko napravo za proizvodnjo:

-

papirne kaše iz lesa ali podobnih vlaknatih snovi,

-

papirja in kartona s proizvodno zmogljivostjo, ki presega 200 t na dan;

19.

kamnolom ali dnevni kop, kjer površina kopa presega 25 ha, ali izkopavanje šote, kjer površina kopa presega 150 ha;

20.

nadzemni elektrovod z napetostjo 220 kV ali več in dolžino več kakor 15 km;

21.

skladišče nafte, petrokemičnih ali kemičnih izdelkov zmogljivostjo 200.000 t ali več.

(2)

Presoja vplivov na okolje je obvezna tudi za posege iz prejšnjega odstavka, ki so namenjeni izključno ali večinoma za razvijanje in preizkušanje novih metod ali izdelkov in ne bodo obratovali več kakor dve leti.

(3)

Presoja vplivov na okolje je obvezna tudi za kakršnokoli spremembo ali razširitev posega iz prvega odstavka tega člena, če sama sprememba ali razširitev dosega obseg, določen za ta poseg v prvem odstavku tega člena.

(4)

Če za poseg iz prvega odstavka tega člena obseg ni določen, je presoja vplivov na okolje obvezna tudi za kakršnokoli spremembo ali razširitev tega posega, če sama sprememba ali razširitev presega 25 odstotkov obsega posega pred spremembo ali razširitvijo.

(5)

Če se spremembe ali razširitve posega iz prvega odstavka tega člena izvajajo postopoma, tako, da posamezna sprememba ali razširitev ne dosega obsega iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, je presoja vplivov na okolje obvezna pri tisti spremembi ali razširitvi, ki skupaj s prejšnjimi spremembami ali razširitvami ta obseg doseže.

(6)

V primerih iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena je treba presojati tudi kumulativne učinke vplivov na okolje celotnega spremenjenega ali razširjenega posega iz prvega odstavka tega člena.

4. člen

(presoja vplivov na okolje zaradi obsega posega)

(1)

Presoja vplivov na okolje je zaradi obsega posega obvezna za naslednje vrste posegov:

A.

Na področju kmetijstva, gozdarstva in ribogojstva:

1.

preoblikovanje morfologije tal kmetijskih zemljišč na geografsko zaokroženem območju s površino več kakor 10 ha ali s površino več kakor 5 ha na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave ali varstvo voda,

2.

pripravo neobdelanih kmetijskih zemljišč ali zemljišč v naravnem okolju za intenzivno kmetijstvo na geografsko zaokroženem območju s površino več kakor 10 ha ali s površino več kakor 5 ha na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave ali varstvo voda,

3.

gradnjo objektov za osuševanje na geografsko zaokroženem območju s površino več kakor 5 ha ali s površino več kakor 2,5 ha na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave ali varstvo voda,