Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 141-6164/2006, stran 16377 DATUM OBJAVE: 30.12.2006
RS 141-6164/2006
6164. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku
Na podlagi 14., 17., 37., 51., 57., 61., 79., 101., 102., 124., 138., 152., 207., 266., 297. in 358. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06) in drugega odstavka 37. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 113/05 – ZJU-B) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K o izvajanju Zakona o davčnem postopku
PRVI DEL
SPLOŠNO
1. člen
(splošno)
Ta pravilnik podrobneje ureja izvajanje Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2).
2. člen
(uporaba pojmov)
Če ni s tem pravilnikom določeno drugače, se pojem "davčni organ" uporablja za davčni in carinski organ.
DRUGI DEL
OBLIKA IN NAČIN IZDAJANJA ZAVEZUJOČIH INFORMACIJ TER VIŠINA STROŠKOV
3. člen
(vloga za izdajo zavezujoče informacije)
(1)
Za vlogo zavezanca za davek za izdajo zavezujoče informacije iz 14. člena ZDavP-2 se smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek glede sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, in glede načina vlaganja vloge. V vlogi mora biti navedena oseba za komunikacijo z davčnim organom, in sicer z osebnim imenom, delovnim mestom in telefonsko številko oziroma naslovom, ki omogoča hitro komunikacijo.
(2)
Sestavine vloge, ki jih določa 14. člen ZDavP-2, morajo biti označene in poimenovane tako, da je ločevanje med njimi jasno. Morebitne priloge morajo biti zaporedno oštevilčene in besedilo vloge se mora sklicevati nanje.
4. člen
(obvestilo)
Obvestilo o tem, da bo davčni organ izdal zavezujočo informacijo, obsega zlasti:
1.
zavezanca za davek, ki se mu bo izdala zavezujoča informacija;
2.
ugotovitev, da je vloga formalno popolna in razumljiva;
3.
predpise, v zvezi s katerimi se bo izdala zavezujoča informacija;
4.
rok, predviden za izdajo;
5.
oceno stroškov z morebitno zahtevo za predplačilo;
6.
osebe za komunikacijo med zavezancem za davek in davčnim organom.
5. člen
(sestavine zavezujoče informacije)
Zavezujoča informacija se izda v obliki pisnega dokumenta, ki vsebuje zlasti naslednje sestavine:
1.
ime davčnega organa, ki je zavezujočo informacijo izdal, in datum izdaje;
2.
kratek opis ravnanja z vlogo in opis zahteve zavezanca za davek skupaj s prilogami;
3.
ime zavezanca za davek, ki se mu izdaja zavezujoča informacija;
4.
izrecno navedbo, da se izdaja zavezujoča informacija o določeni davčni obravnavi;
5.
opis nameravanih transakcij oziroma nameravanih poslovnih dogodkov;
6.
vsebino zavezujoče informacije;
7.
izjavo davčnega organa, da ga zavezujoča informacija zavezuje, in obdobje, za katero zavezuje;
8.
opozorilo o preklicu zavezujoče informacije;
9.
opozorilo o nadomestitvi zavezujoče informacije;
10.
stroške, ki jih nosi zavezanec za davek v zvezi z izdajo zavezujoče informacije.
6. člen
(stroški)
(1)
Davčni organ zaračuna zavezancu za davek stroške za pripravo zavezujoče informacije v višini 50 eurov za uro dela, vendar ne manj kot 500 eurov.
(2)
Če davčni organ oceni, da bodo stroški za pripravo zavezujoče informacije presegli 2 000 eurov, lahko od prosilca zahteva predplačilo v višini 60% ocenjenih stroškov. Po prejemu predplačila davčni organ nadaljuje z obravnavo zahteve za izdajo zavezujoče informacije.
(3)
Po posredovanju informacije organ zaračuna stroške in prosilcu izda račun v skladu s tem členom. V primeru, da predplačilo presega zaračunane stroške, davčni organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa zaračunani stroški presegajo znesek predplačila, prosilec razliko plača v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(4)
Zavezanec za davek plača stroške na podlagi računa, ki ga izda davčni organ, in sicer v petnajstih dneh od prejema računa.
TRETJI DEL
FIZIČNI, ORGANIZACIJSKI IN TEHNIČNI UKREPI TER POSTOPKI ZA VAROVANJE PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST
I. SPLOŠNE DOLOČBE
7. člen
(pomen izrazov)
V tem delu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.
podatki, ki so davčna tajnost: podatki, ki so kot taki opredeljeni v 15. členu ZDavP-2;
2.
dokument: izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan, fotografiran, fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali kako drugače zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;
3.
dokument v elektronski obliki: dokument, ki je zapisan v elektronski (digitalni ali analogni) obliki in je prejet po elektronski poti ali na fizičnem nosilcu elektronskih podatkov (na primer: magnetni trak, magnetni disk, optični disk, silicijeva ploščica in podobno dalje) oziroma je izdelan pri organu v elektronski obliki ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;
4.
dokument v fizični obliki: dokument na fizičnem nosilcu zapisa, ki omogoča reprodukcijo vsebine brez uporabe informacijsko komunikacijskih ali sorodnih tehnologij (na primer: na papirju, filmu ali drugem nosilcu) ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;
5.
vhodni dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki ga je organ prejel in je pomemben za njegovo poslovanje ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;
6.
izhodni dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki ga je organ posredoval drugemu naslovniku ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;
7.
lastni dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje ter ga organ ni odposlal drugemu naslovniku ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;
8.
obravnava podatkov, ki so davčna tajnost: kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi s podatki, ki so davčna tajnost, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, izbris ali uničenje; obravnava podatkov je lahko ročna ali avtomatizirana;
9.
avtomatizirana obravnava podatkov, ki so davčna tajnost: obravnava podatkov s sredstvi informacijske in komunikacijske tehnologije.
8. člen
(namen ukrepov varovanja)
Namen ukrepov in postopkov varovanja podatkov, ki so davčna tajnost, je preprečiti njihovo nepooblaščeno obravnavo, tako da se:
1.
izhodni dokumenti označijo na način, iz katerega je razvidno, da vsebujejo podatke, ki so davčna tajnost;
2.
varujejo prostori davčnega organa;
3.
varuje strojna ter sistemska in aplikativna programska računalniška oprema, s katero se obravnavajo podatki, ki so davčna tajnost;
4.
preprečuje nepooblaščen dostop do podatkov, ki so davčna tajnost, pri njihovem prenosu vključno s prenosom po telekomunikacijskih sredstvih in omrežjih;
5.
omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so bili podatki, ki so davčna tajnost, posredovani drugim naslovnikom ali drugače obravnavani, pri avtomatizirani obravnavi podatkov pa tudi, kdo jih je obravnaval, in
6.
zagotavlja izvajanje informacijske varnostne politike organa.
II. OZNAČEVANJE PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST
9. člen
(oznaka)
(1)
Vsak dokument mora biti vidno in v neskrajšani obliki označen z oznako "DAVČNA TAJNOST", ki se mora jasno razlikovati od drugih zapisov. Vsaka stran mora imeti na dnu strani navedeno zaporedno številko strani glede na skupno število strani dokumenta.
(2)
Vsi dokumenti iz prejšnjega odstavka, v fizični ali elektronski obliki, morajo imeti oznako vidno odtisnjeno s štampiljko, natiskano, natipkano, napisano, naslikano ali pritrjeno z etiketo, nalepko ali podobnimi primernimi sredstvi.
(3)
Če dokumenta ni mogoče označiti na način iz prejšnjega odstavka, mora biti označen na drug primeren način, iz katerega je razvidno, da vsebuje podatke, ki so davčna tajnost.
(4)
Z oznako iz prvega odstavka tega člena se ne označujejo vhodni in lastni dokumenti.
10. člen
(uporaba predpisov o poslovanju z dokumentarnim gradivom)
(1)
Za evidentiranje dokumentov se uporabljajo določila predpisov, ki urejajo poslovanje organov javne uprave z dokumentarnim gradivom.
(2)
V dokumentu se pred šifro zadeve ali dosjeja označi, da gre za te podatke, in sicer z velikima tiskanima črkama "DT".
11. člen
(obveznost označevanja)
Če dokument ni bil označen že ob njegovi sestavi, ga je dolžan označiti zaposleni pri davčnem organu, ki v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave z dokumentarnim gradivom, pripravi dokument za odpravo.
III. VAROVANJE PROSTOROV
12. člen
(splošni varnostni ukrepi)
(1)
Prostori, v katerih so dokumenti, strojna in programska oprema, morajo biti praviloma varovani z organizacijskimi ter fizičnimi oziroma tehničnimi ukrepi, ki onemogočajo nepooblaščenim osebam dostop do podatkov, ki so davčna tajnost (v nadaljnjem besedilu: varovani prostori).
(2)
Ključi varovanih prostorov se uporabljajo in hranijo v skladu s hišnim redom. Ključi se ne puščajo v ključavnici na zunanji strani vrat.
(3)
Zaposleni pri davčnem organu morajo preprečiti, da bi se nepooblaščene osebe seznanile s podatki, ki so davčna tajnost, zlasti ne smejo puščati dokumentov na mizah v prisotnosti oseb, ki nimajo pravice vpogleda vanje.
(4)
Zaposleni pri davčnem organu, ki delajo v varovanih prostorih, morajo nadzorovati prostor in ob zapustitvi prostora zakleniti elektronsko in drugo strojno opremo, ustrezno zavarovati dokumente ter zavarovati prostor pred nepooblaščenim vstopom.
(5)
Po končani izdelavi dokumentov morajo zaposleni pri davčnem organu poskrbeti za uničenje pomožnega gradiva (na primer: poskusnih oziroma neuspešnih izpisov, matric, izračunov in grafikonov, skic in podobnega), ki so ga uporabili oziroma je nastalo pri izdelavi dokumenta.
(6)
Dokumenti, ki se hranijo zunaj varovanih prostorov (hodniki, skupni prostori in podobno dalje), morajo biti stalno zaklenjeni.
13. člen
(označevanje prostorov)
Podatki, ki so davčna tajnost, se lahko obravnavajo samo v določenem, vidno označenem in zaščitenem prostoru oziroma objektu. Prostor oziroma objekt mora biti označen z oznako iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Osnovna barva oznake je siva, podlaga napisa in obroba oznake sta rumeni, napis pa je črne barve.
14. člen
(prostori, namenjeni poslovanju s strankami)
(1)
Pri obravnavi podatkov, ki so davčna tajnost, morajo zaposleni pri davčnem organu zagotoviti, da stranki ne razkrijejo podatkov, ki se nanašajo na druge stranke, oziroma morajo preprečiti, da bi se druge stranke seznanile z vsebino, ki se ne nanaša nanje.
(2)
V prostorih, ki so namenjeni poslovanju s strankami, dokumenti in računalniški ekrani ne smejo biti nameščeni tako, da bi imele stranke lahko vpogled vanje.
15. člen
(prostori z osrednjo informacijsko in komunikacijsko opremo)
Za prostore, v katerih je nameščena osrednja informacijska in telekomunikacijska oprema za obravnavo podatkov, ki so davčna tajnost (strežniki, diskovne enote, usmerjevalniki in podobno dalje), poleg drugih pravil, določenih v tem delu, veljajo še naslednja pravila:
1.
zadrževanje zaposlenih pri davčnem organu v teh prostorih, razen tistih, ki v njih opravljajo večino svojih delovnih obveznosti ali je njihova prisotnost nujno potrebna za nemoteno opravljanje delovnih nalog, ni dovoljeno;
2.
obiski drugih oseb so dovoljeni samo v spremstvu najmanj enega zaposlenega pri davčnem organu, če ni s tem pravilnikom drugače določeno;
3.
obiski serviserjev informacijske ali telekomunikacijske opreme so dovoljeni samo na poziv vzdrževalne službe, serviserja pa mora med obiskom nadzorovati zaposleni pri davčnem organu ali uslužbenec varnostne službe;
4.
prepovedano je kajenje in uporaba odprtega ognja;
5.
prepovedano je nameščanje začasne električne napeljave;
6.
hramba papirja oziroma drugega materiala je dovoljena samo v količinah, ki so nujno potrebne za nemoten potek dela;
7.
omare oziroma pisalne mize, v katerih so shranjeni mediji, morajo biti vedno zaprte.
IV. VAROVANJE STROJNE TER SISTEMSKE IN APLIKATIVNE PROGRAMSKE RAČUNALNIŠKE OPREME IN PODATKOV, KI SE OBDELUJEJO Z RAČUNALNIŠKO OPREMO
16. člen
(splošni varnostni ukrepi)
(1)
Strojno in programsko opremo, ki je v organu namenjena za avtomatizirano obravnavo podatkov, ki so davčna tajnost, je dovoljeno uporabljati le za izvajanje nalog organa.
(2)
Strojno in programsko opremo iz prejšnjega odstavka lahko uporablja le zaposleni pri davčnem organu za izvajanje tistih nalog, za katere je odgovoren. Poleg neposrednih uporabnikov imajo dostop do te opreme tudi zaposleni pri davčnem organu, ki opremo vzdržujejo, ter pogodbeno vezani zunanji vzdrževalci in serviserji, vendar le kolikor je to potrebno za vzdrževanje, servisiranje in podobno.
(3)
Vsako okvaro oziroma izpad strojne ali programske opreme iz prvega odstavka tega člena, ki zahteva poseg usposobljenega vzdrževalca, je treba takoj javiti pristojni organizacijski enoti organa, ki določi, v skladu s predpisanim režimom vzdrževanja, kako se bo okvara odpravila.
(4)
Dostop do strojne in programske opreme iz prvega odstavka tega člena mora biti varovan tako, da dovoljuje dostop samo za to vnaprej določenim zaposlenim pri davčnem organu.
(5)
Vsak poseg, spreminjanje ali dopolnjevanje strojne in programske opreme iz prvega odstavka tega člena, je dovoljen samo na podlagi odobritve pooblaščenega zaposlenega pri davčnem organu.
17. člen
(sistem gesel za avtorizacijo in identifikacijo uporabnikov)
(1)
Pristop do podatkov z uporabo aplikativne programske opreme se varuje s sistemom gesel za avtorizacijo in identifikacijo uporabnikov programov in podatkov.
(2)
Sistem za avtorizacijo in identifikacijo iz prejšnjega odstavka mora omogočati možnost naknadnega ugotavljanja, kdaj so bili podatki, ki so davčna tajnost, obravnavani ter kdo jih je obravnaval.
(3)
Pooblaščena oseba določi režim dodeljevanja, hranjenja in spreminjanja gesel.
V. PRENOS PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST
18. člen
(način prenosa podatkov, ki so davčna tajnost)
(1)
Podatke, ki so davčna tajnost, je dovoljeno prenašati z informacijskimi, telekomunikacijskimi in drugimi sredstvi le ob izvajanju postopkov in ukrepov, ki nepooblaščenim osebam preprečujejo dostop do teh podatkov.
(2)
Dokumenti se zunaj podatkovno komunikacijskega omrežja državnih organov (HKOM) ne smejo posredovati v elektronski obliki brez šifriranja.
VI. EVIDENTIRANJE, UNIČEVANJE IN ARHIVIRANJE PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST
19. člen
(evidenca razkritja podatkov, ki so davčna tajnost)
(1)
Vsaka evidenca, v kateri se hranijo podatki, ki so davčna tajnost, mora ne glede na to, kako je vodena, v primeru posredovanja teh podatkov, vsebovati tudi podatke o razkritjih podatkov, ki so davčna tajnost.
(2)
Podatki o razkritjih iz prejšnjega odstavka morajo zagotoviti zlasti možnost ugotavljanja:
-
kateri podatki, kdaj in kako so bili posredovani;
-
komu so bili posredovani;
-
za kakšne namene so bili posredovani.
20. člen
(uničevanje podatkov, ki so davčna tajnost)
(1)
Organ mora zagotoviti uničevanje odpadnih dokumentov na način, ki zanesljivo onemogoči branje oziroma dostop do dela ali do vseh podatkov ali njihovo obnovo.
(2)
Na način iz prejšnjega odstavka mora organ zagotoviti tudi uničevanje pomožnega gradiva, ki je bilo uporabljeno ali je nastalo ob pripravi dokumentov iz prejšnjega odstavka.
21. člen
(uporaba predpisov o arhiviranju)
Dokumenti se arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo.
VII. ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE UKREPOV [br]
IN POSTOPKOV VAROVANJA
22. člen
(neposredno izvajanje postopkov in ukrepov)
(1)
Za neposredno izvajanje postopkov in ukrepov za varovanje podatkov, ki so davčna tajnost, so odgovorni: predstojniki organov in njihovi namestniki, predstojniki posameznih organizacijskih enot organov in njihovi namestniki ter vsi vodje notranjih organizacijskih enot organov in njihovi namestniki.
(2)
Osebe iz prejšnjega odstavka morajo:
-
poslovanje organizacijskih enot, katerih predstojniki oziroma vodje so, organizirati tako, da zagotovijo spoštovanje določb tega dela pravilnika in drugih predpisov o varovanju podatkov, ki so davčna tajnost;
-
seznaniti zaposlene pri davčnem organu z dolžnostjo varovati podatke, ki so davčna tajnost.
23. člen
(dolžnosti zaposlenih pri davčnem organu)
(1)
Vsak zaposleni pri davčnem organu, ki se v okviru opravljanja svojega dela pri organu seznani s podatki, ki so davčna tajnost, mora izvajati predpisane postopke in ukrepe za varstvo in zavarovanje teh podatkov.
(2)
Pred nastopom dela na delovnem mestu, kjer se obdelujejo podatki, ki so davčna tajnost, mora zaposleni pri davčnem organu podpisati izjavo iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika, da je seznanjen z dolžnostjo varovanja podatkov, ki so davčna tajnost.
(3)
Z vsebino dokumentov, ki jih uporablja pri svojem delu, zaposleni pri davčnem organu ne sme seznaniti drugih zaposlenih pri davčnem organu, če to ni nujno potrebno za opravljanje njihovih delovnih nalog.
(4)
Zaposleni pri davčnem organu, ki ugotovijo, da se je s podatki, ki so davčna tajnost, seznanila nepooblaščena oseba, so to dolžni nemudoma sporočiti vodji organizacijske enote, v kateri so zaposleni.
(5)
Če se dokument izgubi, mora zaposleni pri davčnem organu o tem takoj obvestiti vodjo organizacijske enote, v kateri je zaposlen, sam pa ukreniti vse potrebno, da se ugotovijo okoliščine, v katerih je dokument izginil, ter da se preprečijo škodljive posledice in zavarujejo sledi.
ČETRTI DEL
POŠILJANJE PODATKOV DAVČNEMU ORGANU O TRANSAKCIJSKIH RAČUNIH OSEB IN POSLOVANJU PREK TRANSAKCIJSKIH RAČUNOV
24. člen
(podatki, ki se pošiljajo Generalnemu davčnemu uradu Davčne uprave RS)
(1)
Izvajalci plačilnega prometa v skladu s 37. členom ZDavP-2 pošiljajo Generalnemu davčnemu uradu Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GDU DURS) podatke o prilivih in odlivih na transakcijskih računih pravnih oseb, združenj oseb po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti, posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, in drugih oseb, ki so subjekt vpisa v sodni register ali kakšen drug register oziroma evidenco, po koledarskih trimesečjih v obliki datoteke, kot je določena v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2)
Izvajalci plačilnega prometa predložijo podatke iz prejšnjega odstavka v eurih ali, za transakcije s tujino, v tuji valuti. Podatki se predložijo v celih vrednostih in brez decimalk.
(3)
Izvajalci plačilnega prometa pošiljajo podatke iz prvega odstavka tega člena enkrat letno, in sicer do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto.
25. člen
(način pošiljanja podatkov)
(1)
Izvajalci plačilnega prometa pošljejo GDU DURS predpisane podatke na prenosnem optičnem ali magnetnem mediju ali z uporabo sistema eDavki. Optičnemu ali magnetnemu mediju mora biti priložen spremni dopis, ki mora vsebovati naslednje podatke:
-
naziv izvajalca plačilnega prometa;
-
davčno številko izvajalca plačilnega prometa;
-
matično številko izvajalca plačilnega prometa;
-
sedež izvajalca plačilnega prometa;
-
število zapisov po posamezni datoteki;
-
osebno ime osebe, ki je pripravila podatke, ter njen telefon in elektronski naslov;
-
osebno ime pooblaščene osebe izvajalca plačilnega prometa ter njen telefon;
-
podpis pooblaščene osebe izvajalca plačilnega prometa in pečat.
(2)
Če je izvajalec plačilnega prometa podatke predložil z uporabo sistema eDavki, mora z uporabo sistema eDavki predložiti tudi spremni dopis iz prejšnjega odstavka.
(3)
Če izvajalec plačilnega prometa predloži podatke na prenosnem mediju iz prvega odstavka tega člena, morajo biti predloženi na zgoščenki, le izjemoma pa so lahko predloženi na disketi.
PETI DEL
PREDLOŽITEV OBRAČUNA DAVKA NA PODLAGI SAMOPRIJAVE
26. člen
(predložitev obračuna davka)
Zavezanec za davek prikaže premalo obračunane davke in pripadajoče obresti na obrazcu iz Priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
ŠESTI DEL
VIŠINA NAJVIŠJEGA POVRAČILA STROŠKOV PRAVNEGA ZASTOPANJA IN STROKOVNE POMOČI
27. člen
(stroški za pooblaščence, ki so odvetniki)
Za pooblaščence, ki so odvetniki, se stroški odmerijo po odvetniški tarifi. Uradna oseba mora preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu z odvetniško tarifo. Povrnejo se le dejanski stroški zastopanja v višini, kot jo določa odvetniška tarifa; če so priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih uradna oseba ustrezno zniža.
28. člen
(stroški za pooblaščence, ki niso odvetniki)
Za pooblaščence, ki niso odvetniki, se stroški odmerijo po pravilih njihovega stanovskega združenja, če so člani takega združenja, vendar ne več, kot je določeno za odvetnike po odvetniški tarifi. Uradna oseba mora preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu s pravili njihovega stanovskega združenja oziroma odvetniško tarifo. Povrnejo se le dejanski stroški zastopanja v višini, kot jih določajo pravila stanovskega združenja oziroma odvetniška tarifa; če so priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih uradna oseba ustrezno zniža.
SEDMI DEL
PODROBNEJŠI KRITERIJI ZA ODPIS, DELNI ODPIS, OBROČNO PLAČILO IN ODLOG PLAČILA DAVČNEMU ZAVEZANCU – FIZIČNI OSEBI
29. člen
(ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja)
(1)
Pred izdajo odločbe o odlogu oziroma o obročnem plačilu zapadle davčne obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 mora davčni organ na podlagi podatkov, navedenih v vlogi, in uradnih evidenc, ki se vodijo o davčnem zavezancu, ki je podal vlogo, ugotoviti višino dohodkov davčnega zavezanca – fizične osebe (v nadaljevanju tega dela: davčni zavezanec) in njegovih družinskih članov za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
(2)
Pred izdajo odločbe o odpisu oziroma delnem odpisu zapadle davčne obveznosti mora davčni organ na podlagi podatkov, navedenih v vlogi, in uradnih evidenc, ki se vodijo o davčnem zavezancu, ki je podal vlogo, ugotoviti višino dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
(3)
Za družinskega člana po tem pravilniku se štejejo osebe, ki z davčnim zavezancem živijo v skupnem gospodinjstvu in so z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega drugega kolena, ali če z njim živijo v zakonski zvezi oziroma v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, oziroma oseba, s katero živi davčni zavezanec v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali so z davčnim zavezancem v svaštvu do vštetega drugega kolena. Za družinskega člana se štejejo tudi pastorek, posvojenec oziroma potomec partnerja v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, oziroma oseba, s katero živi davčni zavezanec v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Prav tako se za družinske člane štejejo tudi člani kmečkega gospodinjstva, ki niso v sorodstvenem razmerju in se lahko štejejo za vzdrževane člane po 115. členu ZDoh-2.
30. člen
(definicija dohodkov)
Dohodki po tem delu pravilnika so vsi dohodki in prejemki davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov ne glede na vrsto in obliko, v kateri so prejeti, in ne glede na to, ali so obdavčljivi ali ne.
31. člen
(zmanjšanje dohodka)
(1)
Ne glede na prejšnji člen se kot dohodek ne štejejo denarni prejemki, ki jih je davčni zavezanec prejemal mesečno, če jih je davčni zavezanec nehal prejemati pred vložitvijo vloge.
(2)
Pri ugotavljanju dohodkov se ti zmanjšajo za znesek preživnin, ki jih je v obdobju, za katero se dohodki ugotavljajo, davčni zavezanec ali kateri od njegovih družinskih članov plačal za osebo, ki z njimi ne živi v skupnem gospodinjstvu.
(3)
Višina preživnine iz prejšnjega odstavka se ugotavlja po sporazumu o razvezi zakonske zveze, po sporazumu o dodelitvi otrok ali sodni odločbi o razvezi in dodelitvi otrok. O plačilu preživnine je davčni zavezanec dolžan predložiti dokazilo o nakazilu zneska na račun upravičenca oziroma s pisno izjava upravičenca, da je preživnino prejel.
(4)
Dohodki, ki jih davčni zavezanec ali njegovi družinski člani niso prejemali redno vsak mesec, kot na primer dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz dejavnosti, regres, odpravnina, jubilejne in druge nagrade, dividende, dediščine in darila, dobiček iz kapitala, prejemki iz avtorskih pogodb in drugi izredni dohodki, ki so jih davčni zavezanec in njegovi družinski člani prejeli v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge, se upoštevajo kot mesečni dohodek v višini 1/12 prejetega.
32. člen
(dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter dohodek iz dejavnosti)
(1)
Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo dohodki, opredeljeni v 70. členu ZDoh-2, zmanjšani za oprostitve iz 73. člena ZDoh-2 ter oprostitve in znižanja iz petega odstavka 147. člena ZDoh-2, kot so izkazani v zadnji odločbi o odmeri dohodnine ali zadnji odločbi o odmeri akontacije dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
(2)
Za dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček, ugotovljen po zakonu, ki ureja dohodnino, brez upoštevanja olajšav in zmanjšan za obračunan davek, ugotovljen po zadnji odločbi o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti oziroma po zadnjem obračunu davka.
33. člen
(definicija prihrankov)
(1)
Prihranki po tem delu pravilnika so denarna sredstva davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov v domači in tuji valuti, ki jih imajo na dan vložitve vloge, zlasti pa so to denarna sredstva na transakcijskih računih, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi davčnega zavezanca.
(2)
Prihranki in njihova vrednost se ugotavljajo iz obvestila banke ali hranilnice o stanju na transakcijskem računu, kopije hranilne knjižice, kopije varčevalne ali druge knjižice, kopije pogodbe o varčevanju, kopije pogodbe o vezavi depozita in izjave stranke.
34. člen
(definicija premoženja)
(1)
Premoženje po tem delu pravilnika je vse premično in nepremično premoženje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, ki ga imajo v lasti na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve po vložitvi vloge, pa na dan pridobitve.
(2)
Pristojni davčni organ kot premoženje iz prejšnjega odstavka upošteva zlasti:
-
stanovanja, stanovanjske hiše in garaže;
-
poslovne prostore in poslovne stavbe;
-
prostore za počitek in rekreacijo;
-
plovne objekte, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo plovne objekte, vpisani v ustrezen register;
-
stavbna zemljišča;
-
kmetijska in gozdna zemljišča;
-
drugo nepremično premoženje;
-
vozila in prikolice;
-
vrednostne papirje in druge deleže po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe;
-
dragocenosti, zbirateljske predmete, starine in nakit v višini najmanj 5 minimalnih plač.
(3)
Kot premoženje se ne upošteva:
-
stanovanje oziroma stanovanjska hiša, ki jo davčni zavezanec uporablja za stalno bivanje oziroma jo davčni zavezanec, ki nima stalnega bivališča na območju Republike Slovenije, uporablja za začasno prebivanje;
-
predmeti, ki so v skladu s 177. členom ZDavP-2 izvzeti iz davčne izvršbe;
-
eno osebno vozilo, katerega vrednost ne presega 12 minimalnih plač.
(4)
Določbe prve in tretje alineje tretjega odstavka tega člena se ne upoštevajo, če je davčni organ na stanovanju oziroma stanovanjski hiši ter osebnem vozilu pridobil zastavno pravico.
35. člen
(ugotavljanje premoženja in njegove vrednosti)
(1)
Premoženje in njegova vrednost se ugotavljata iz zadnje odločbe o odmeri davka od premoženja, odločbe o odmeri davka od prometa nepremičnin, odločbe o odmeri davka na dediščino, odločbe o odmeri davka na darilo.
(2)
Če premoženje ni obdavčljivo ali odločba o odmeri davka še ni bila izdana ali ni dokončna, se premoženje in njegova vrednost ugotavljata prodajne pogodbe, sklepa o dedovanju, darilne pogodbe ali drugega pravnega naslova, na podlagi katerega je davčni zavezanec ali njegov družinski član pridobil premoženje. Če se vrednosti premoženja ne da ugotoviti iz pravnega naslova, na podlagi katerega je davčni zavezanec ali njegov družinski član pridobil premoženje, se določi na podlagi tržne vrednosti primerljivega premoženja.
(3)
Kot vrednost vozila se upošteva tržna vrednost vozila na dan vložitve vloge.
(4)
Ne glede prejšnji odstavek se šteje, da je vrednost vozil, ki so bila prvič registrirana najmanj deset let pred letom, v katerem se ugotavlja njihova vrednost, in vrednost vozil s prostornino motorja do 1500 ccm, ki so bila prvič registrirana najmanj šest let pred letom, v katerem se ugotavlja vrednost, manjša od 12 minimalnih plač. Njihove vrednosti se zato ne ugotavlja, razen če imajo davčni zavezanec in njegovi družinski člani več vozil.
(5)
Obstoj vrednostnih papirjev se ugotavlja iz izpisa stanja na računu vrednostnih papirjev iz centralnega registra vrednostnih papirjev o vrsti in številu vrednostnih papirjev, kot njihova vrednost pa se upošteva vrednost na borzni tečajnici, nazadnje objavljeni v sredstvih javnega obveščanja, oziroma na drug ustrezen način, če vrednostni papirji ne kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
(6)
Višina poslovnih deležev v odstotku se ugotavlja iz izpisa iz sodnega registra, njihova vrednost pa se ugotavlja iz zaključne bilance stanja za preteklo poslovno leto.
(7)
Vrednost drugega premoženja se ugotavlja iz potrdila drugega pristojnega organa oziroma organizacije, ki o posamezni vrsti premoženja ali pravici ali drugem dejstvu, vezanem na premoženje, vodi uradno evidenco oziroma iz druge javne listine.
36. člen
(merila za dovolitev odloga oziroma obročnega plačila ter rok za plačilo)
(1)
Davčni organ lahko dovoli odlog oziroma obročno plačilo zapadle davčne obveznosti davčnemu zavezancu, čigar dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom tega pravilnika, ne presegajo dvakratnega zneska osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
(2)
O roku za plačilo odloženega dolga oziroma številu in višini ter o rokih za plačilo mesečnih obrokov odloči davčni organ glede na višino dohodkov, ugotovljenih v skladu s 30. do 32. členom tega pravilnika, redne mesečne dohodke davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov ter višino davčne obveznosti.
37. člen
(merila za delni odpis)
(1)
Davčni organ lahko delno odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom tega pravilnika, ne presegajo 60 odstotkov minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz dohodkov, premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
(2)
Davčni organ lahko v celoti odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom tega pravilnika, ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
(3)
Davčni organ lahko zapadlo davčno obveznost delno ali v celoti odpiše po preteku obdobja, za katero je davčnemu zavezancu odobril obročno plačilo oziroma odlog plačila, če obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz dohodkov ali premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, ugotovljenih v skladu s 30. do 32. členom tega pravilnika, in je potekel najdaljši rok, za katerega je mogoče odobriti odlog plačila ali obročno plačilo.
38. člen
(odpis ali delni odpis v izjemnih primerih)
V primerih naravnih in drugih nesreč, smrti davčnega zavezanca ali drugih družinskih članov, daljše bolezni oziroma poškodbe davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov in invalidnosti lahko davčni organ ne glede na merila, določena v 36. in 37. členu tega pravilnika, odpiše ali delno odpiše davčno obveznost oziroma dovoli odlog plačila ali obročno plačevanje davčne obveznosti, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov.
39. člen
(obrazec vloge)
(1)
Davčni zavezanec mora v obrazcu vloge za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila iz Priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika, navesti vse podatke v skladu z navodilom za izpolnjevanje, ki je sestavni del vloge.
(2)
Vlogi je treba priložiti vsa dokazila, ki dokazujejo resničnost navedb v njej, če jih davčni organ ne more pridobiti iz javnih evidenc.
OSMI DEL
NAČIN IN KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE HUJŠE GOSPODARSKE ŠKODE
40. člen
(kriteriji za ugotavljanje hujše gospodarske škode)
Kriteriji za ugotavljanje hujše gospodarske škode v skladu s 102. členom ZDavP-2, ki jih davčni organ pred izdajo odločbe o odlogu plačila oziroma obročnem plačevanju davka upošteva na podlagi podatkov, navedenih v vlogi, in uradnih evidenc, ki se vodijo o davčnem zavezancu, ki je podal vlogo, so:
-
davčni zavezanec je plačilno nezmožen ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov;
-
plačilna nezmožnost ali izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov je nastala iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati;
-
davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda;
-
odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka bi omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.
41. člen
(plačilna nezmožnost in izguba sposobnosti za pridobivanje dohodkov)
(1)
Šteje se, da je davčni zavezanec plačilno nezmožen, če ni sposoben pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti (nelikvidnost). Davčni zavezanec to dokazuje z dokazili o sprejetih ukrepih za zagotovitev plačilne zmožnosti, ki jih predpisuje 12. člen Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 97/00 – odl. US, 50/02 – sklep US in 93/02 – odl. US).
(2)
Šteje se, da je davčni zavezanec izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov, če je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov zaradi katerega od dogodkov iz 42. člena tega pravilnika. Davčni zavezanec je dolžan izkazati pričakovano izgubo prihodkov. Izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov dokazuje z dokazili o nastanku dogodkov iz 42. člena tega pravilnika.
(3)
Davčnemu zavezancu se lahko, ob izpolnjevanju drugih pogojev, dovoli odlog ali obročno plačilo davka, tudi če še ni plačilno nezmožen, pa bi tako stanje nastopilo, če bi davek, za katerega želi odlog ali obročno plačilo, že zapadel v plačilo.
42. člen
(presoja vpliva davčnega zavezanca na nastanek plačilne nezmožnosti ali na izgubo sposobnosti pridobivanja dohodka)
Šteje se, da davčni zavezanec ni mogel vplivati na nastanek plačilne nezmožnosti ali izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov zlasti, če je plačilna nezmožnost nastala zaradi:
-
začetih stečajnih postopkov ali postopkov prisilne poravnave pri njegovih ključnih poslovnih partnerjih;
-
ukrepov tuje države, na trgu katere davčni zavezanec ustvarja prihodke, zaradi katerih bi prišlo do plačilne nezmožnosti;
-
dlje časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni;
-
neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oziroma odpovedi pogodbe ključnih pogodbenih partnerjev, če davčni zavezanec izkaže, da po sodni poti uveljavlja terjatve do pogodbenih partnerjev, oziroma če so taka dejanja posledica domnevnih kaznivih dejanj pogodbenih partnerjev, za katere je podan obtožni predlog v kazenskem postopku;
-
izrednih in nepredvidenih dogodkov na trgih, kjer ustvarja večino prihodkov;
-
naravnih in drugih nepredvidenih nesreč.
43. člen
(kdaj grozi hujša gospodarska škoda)
(1)
Šteje se, da davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda zlasti, če je izpolnjen kateri izmed naslednjih kriterijev:
-
davčnemu zavezancu grozi, da bo nastopilo finančno stanje, zaradi katerega njegovo premoženje ne bo zadoščalo za poplačilo vseh dolgov, ki jih ima do upnikov (prezadolženost);
-
davčnemu zavezancu grozi, da bo moral iz poslovnih razlogov odpovedati delovno razmerje večjemu številu delavcev, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
(2)
V primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka mora davčni zavezanec predložiti dokazila o dejavnostih za razreševanje presežnih delavcev v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
DEVETI DEL
NAČIN PREDLOŽITVE INSTRUMENTA ZAVAROVANJA, KRITERIJI ZA DOLOČITEV NJEGOVE VIŠINE IN NAČIN SPROSTITVE OZIROMA UNOVČITVE GLEDE IZPOLNITVE OZIROMA PLAČILA DAVČNE OBVEZNOSTI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
44. člen
(smiselna uporaba tega dela)
Določbe tega dela pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti z drugimi instrumenti zavarovanja, ki jih lahko predlaga zavezanec za davek na podlagi drugega odstavka 117. člena ZDavP-2, ter za predložitev ustreznega instrumenta za zavarovanje plačila varščine pred začetkom javne dražbe na podlagi četrtega odstavka 196. člena ZDavP-2.
45. člen
(predložitev in sprejem instrumenta zavarovanja)
(1)
Zavezanec za davek predloži instrument zavarovanja pri Generalnem carinskem uradu oziroma pristojnem davčnem uradu.
(2)
Generalni carinski urad oziroma pristojni davčni urad potrdi sprejem instrumenta zavarovanja na obrazcu, na katerem tudi določi evidenčno številko sprejetega zavarovanja.
(3)
Generalni carinski urad sproti obvešča krajevno in stvarno pristojne carinske urade o sprejetih instrumentih zavarovanja.
II. BANČNA GARANCIJA IN GARANTNO PISMO
46. člen
(bančna garancija in garantno pismo)
(1)
Davčni organ lahko sprejme kot instrument zavarovanja bančno garancijo in garantno pismo samo, če ga izda banka oziroma zavarovalnica (v nadaljnjem besedilu: garant), ki jo kot garanta prizna davčni organ.
(2)
Davčni organ prizna kot garanta banko, ki:
1.
je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje garancij ali
2.
je upravičena opravljati storitve izdajanja garancij na območju Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.
(3)
Davčni organ prizna kot garanta zavarovalnico, ki:
1.
je pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje kavcijskega zavarovanja, med katerega se uvršča izdajanje garantnih pisem v skladu z veljavno zakonodajo, ali
2.
je upravičena opravljati kavcijsko zavarovanje na območju Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
47. člen
(vsebina bančne garancije in garantnega pisma)
(1)
Bančna garancija oziroma garantno pismo, s katerim se zavaruje izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti, mora vsebovati naslednje podatke:
1.
številko bančne garancije oziroma garantnega pisma;
2.
rok veljavnosti bančne garancije oziroma garantnega pisma, vključno z rokom za unovčitev;
3.
znesek, do katerega jamči garant;
4.
predmet zavarovanja oziroma navedbo sklepa, na podlagi katerega davčni organ zahteva zavarovanje;
5.
garancijsko klavzulo "na prvi poziv" in "brez ugovora" v bančni garanciji oziroma "solidarno z zavezancem za davek" v garantnem pismu;
6.
podatke o garantu (firma, matična številka, davčna številka, sedež, poravnalni račun banke pri Banki Slovenije oziroma transakcijski račun);
7.
podatke o zavezancu za davek (matična številka, davčna številka oziroma druga identifikacijska številka, osebno ime oziroma firma, prebivališče oziroma sedež);
8.
datum in kraj izdaje bančne garancije oziroma garantnega pisma;
9.
podpis pooblaščene osebe in žig garanta.
(2)
V primerih, ko so z bančno garancijo oziroma garantnim pismom zavarovane uvozne in izvozne dajatve, druge dajatve, ki se plačujejo pri uvozu oziroma izvozu blaga, ter obresti in stroški postopka (v nadaljnjem besedilu: carinska obveznost), se poleg podatkov iz prejšnjega odstavka v bančni garanciji oziroma garantnem pismu navede tudi:
1.
carinski postopek oziroma postopki, za katere velja bančna garancija oziroma garantno pismo;